Tiskane izdaje
Minister za delo Andrej Vizjak včeraj ni vlival veliko upanja. Razmere na trgu dela naj bi se, kar se zaposlovanja in novih delovnih mest tiče, v drugi polovici leta še zaostrile.
Kar zadeva brezposelnost, bo Slovenija, ki je sicer pod evropskim povprečjem, po predvidevanjih leto končala s številko 110.000, kar bo enako številu brezposelnih z začetka letošnjega leta. To glede na razmere v obdobju, ki bo za nami, niti ne bo neuspeh. Ministra številka navdaja celo z optimizmom.
Če kaj, pri statistiki slovenske brezposelnosti bode v oči podatek, da je vedno več brezposelnih med visoko izobraženimi in da so iskalci zaposlitve z najnižjo izobrazbo ena redkih kategorij, ki se sčasoma zmanjšuje. To med drugim pomeni, da v Sloveniji nimamo ustrezno izobraženega kadra in da izobraževanje ne sledi potrebam trga. Diplomanti družboslovnih fakultet pridejo v svojem poklicu z mnogo sreče le še do zaposlitve za določen čas, medtem ko številnih obrtnih in naravoslovnih profilov izrazito primanjkuje. Da to ni zgolj slovenska posebnost, ampak močno razširjen evropski pojav, je klavrna tolažba.
Zares črnoglede napovedi za drugo polovico leta prihajajo od delodajalcev in kažejo na še zmanjšano število novih delovnih mest, ki jih je bilo že v prvi polovici leta dobrih 12 odstotkov manj kot lani, junija pa slabih devet odstotkov manj kot mesec prej. Gospodarske napovedi za Evropo, posebno za Nemčijo (zmanjšanje zaposlovanja napovedujejo tudi v nemški avtomobilski industriji), od katere smo najbolj odvisni, predvidevajo stagnacijo, na katero se bo naglo odzval tudi slovenski trg dela. Zato je žal začasen tudi optimizem glede števila brezposelnih.
