Ne komedija, tragedija

Prava komedija zmešnjav se dogaja v slovenskem igralništvu. V največji slovenski igralnici poskušajo zamenjati prvega nadzornika, po drugi strani pa bi vsaj del lastnikov zamenjalo prvega moža uprave. Zamenjava je povezana z namero in projekti družbe Alea Iacta, ki želi v Vrtojbi zgraditi velik zabaviščni center in tako dodatno skaliti že dodobra skaljene slovenske igralniške vode.

Na izredni seji občine Šempeter - Vrtojba sicer niso glasovali o soglasju za koncesijo za igralni salon Alei Iacti. Toda »poznavalci« že razglašajo teorijo, da molk pomeni soglasje. Če torej lokalna skupnost v 15 dneh ne izda nikakršnega sklepa in molči, pomeni, da s projektom soglaša. Za nameček pa se je v medijih pojavilo (najverjetneje ponarejeno) elektronsko pismo, ki naj bi dokazovalo, da je v vso to godljo vpletena politika s svojimi stranskimi interesi.

Medtem ko v Šempetru in Novi Gorici divja strateški igralniški vihar in poskus prevzemanja odločujočih pozicij v senci največjega igralniškega »korita« v državi, se v portoroški igralnici dogaja še težja drama – boj za poslovno preživetje. Lastniki, predvsem pa zaposleni se borijo za obstoj Casinoja Portorož. Če bitko izgubijo, pade tudi 270 delovnih mest.

Še pred dobrimi tremi leti je portoroška igralnica rezala dober, bel kruh 420 redno zaposlenim in vrsti študentov oziroma honorarcev. Čez dobro leto bodo v Portorožu praznovali sto let odprtja prve igralnice. Samoupravna družbena lastnina je omogočila, da je iz igralniških zaslužkov zrastla obetavna infrastruktura portoroškega turizma. S prehodom v državno last (in tržno gospodarstvo) je igralništvo začelo hirati. Če zdaj poslušamo predsednika uprave Kada, predstavnika največjega državnega lastnika, so za slabo poslovanje portoroške igralnice krivi vsi drugi, samo državni lastniki ne.

Toda prav njihove odločitve so postopoma pripeljale tako daleč, da je zdaj le malo možnih rešitev. Ena od njih je, da v lastništvo vstopi Hit. Ta mora portoroško igralnico seveda dokapitalizirati. Toda v Hitu imajo zdaj precej front na domačem terenu in si odpiranja še ene – v Portorožu – niso najbolj želeli. Poleg tega tudi oni nimajo kapitala na pretek za tak eksperiment.

Morala bo prispevati država. Zakaj potem Kad raje kar sam ne dokapitalizira portoroške igralnice? Zato, ker take dokapitalizacije drugi odločujoči lastniki (Casino Riviera) ne bi podprli. Če hočejo rešiti portoroško razbitino, se mora država vsaj delno umakniti. Prihod Hita v Portorož bi pomenil nekakšen kompromis, saj bi portoroška igralnica prek Hita še zmeraj ostala državna. Pa mislite, da bodo s tem rešili slovensko igralništvo?

V čem je problem državnega lastništva v igralnicah? Preprosto: vsi, ki bi se morali ukvarjati s poslom in strategijo (uprave, nadzorniki in lastniki), se ukvarjajo s politiko in špekulacijami, z bitko za prostor, za funkcije in delitev premoženja. Medtem ko se v Sloveniji že leta govori, kako naj bi igralništvo bolje zastavili, da bi laže konkuriralo tujim poslovnim pobudam, so v Italiji (sicer podobno okorni in zelo nazadnjaški, kar zadeva igralnice) v pičlih dveh letih izdelali strategijo in že postavili velik del novih igralnih salonov, Video Lottery Terminalov, v katerih načrtujejo 56.000 avtomatov. V Sloveniji se pričkajo, igralniški vlak pa je že odpeljal. Strokovnjaki (nimamo jih malo) so na to pravočasno opozarjali. Toda v Sloveniji v sedanjih razmerah ni junaka, ki bi presekal ta vozel. To ni več igralniška komedija, ampak tragedija.