Tiskane izdaje
Marca 2009 je rudar Mehmedalija Alić prebil enajsto pregrado, ki je zapirala dostop do prizorišča zločinov v Hudi jami. Zločini so se zgodili pred 71 leti. Pred tridesetimi leti je bil prvič objavljen esej Spomenke Hribar Krivda in greh, v katerem je spregovorila o spravi in civilizacijski pravici po drugi svetovni vojni usmrčenih do pokopa. Sedem let zatem, ko je Mehmedalija Alić prebil enajsto pregrado in odkril labirinte povojne groze, so iz Hude jame prinesli prve posmrtne ostanke žrtev.
Dognanja o množičnih zločinih, ki so se po koncu druge svetovne vojne zgodili na ozemlju sedanje Slovenije, so srhljiva. A nepojmljive so tudi časovne dimenzije. Od pogovora med Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem za tržaško revijo Zaliv, v katerem je pesnik spregovoril o povojnih pobojih, je minilo 41 let. Kocbek in Pahor sta se o povojnih pobojih pogovarjala 30 let po koncu druge svetovne vojne.
Nepojmljivo je, da so prve posmrtne ostanke iz Hude jame prinesli šele leta 2016. Nepojmljivo je, da bodo žrtve pobojev iz Hude jame pokopane šele 71 let po koncu druge svetovne vojne.
Kljub naštetim nepojmljivostim lahko na včerajšnji dogodek gledamo z olajšanjem. 3. oktober 2016 bo v zgodovino zapisan zaradi civilizacijskega dejanja, ki bi sicer moralo biti opravljeno že zdavnaj. A je zdaj končno tu. Politična volja, na katero so se sklicevale že prejšnje generacije voditeljev države, je v vsakdanjem življenju namreč enostavno merljiva. Zaklinjanje k spravi in civilizacijskim pravicam ni veliko vredno, če ta politična volja ni opremljena s proračunsko postavko, ki omogoča izvedbo pietetnih dejanj. Ministrici za delo, družino in socialne zadeve Anji Kopač Mrak je to postavko uspelo vnesti v tabele, ki sestavljajo državni proračun.
