Tiskane izdaje
Skratka, še en dokaz, če ga je kdo potreboval, da v čedalje bolj zakrčeni, obubožani in pomalem spet prestrašeni deželi kronično primanjkuje razveseljivih dogodkov. In svetlih ljudi.
Pa je ta vtis napačen. Vsaj kar zadeva ljudi. Svetlih, marljivih, poštenih posameznikov je v Sloveniji veliko, le na »pravih« mestih jih zlepa ni najti. Na »pravih« mestih je vse preveč nepravih ljudi. In to je problem. Prav tisti dan, ko si je mlada judoistka priborila olimpijsko odličje, so na televiziji zvečer angažirano tarnali o nepoštenih domačih poslancih, ki jih je v tem sklicu državnega zbora res nenavadno veliko. A so ob vseh izrečenih modrostih pozabili na ključno: da je tudi nabor poslancev odsev dvajsetletne negativne »naše- vaše« kadrovske selekcije pod vodstvom še precej bolj pisanega cvetobera najvišjih političnih figur.
Kot da nikomur od učenih sogovornikov ni prišlo na misel - ali pa si misli v spet čedalje bolj zakrčeni deželi ni upal izreči -, da smo poleg spoštovanja vrednega števila športnih, kulturnih, umetniških in znanstvenih dosežkov pa po osupljivem številu sumljivih menedžerjev, njih nadzornikov in poslancev unikatni tudi po tem, da deželni vladi predseduje politik, ki je doma pravnomočno obtožen korupcije, hkrati pa je predmet sodnih postopkov v še dveh evropskih državah.
Je ta svojevrstni rekord mar že samoumeven, kot so že skoraj samoumevna zlata, srebrna in druga odličja svetlih, pokončnih posameznikov na številnih drugih področjih? Je samoumevno, da nam žuga in pridiga politična stranka, ki je na volitvah doživela poraz in se je na oblast tako rekoč prelisičila, ker je pač vešča lisičenja in drugih previrantskih zvijač? Je samoumevno, da se za predsednika države potegujejo ljudje, ki bi s svojimi dosedanjimi dosežki v urejeni demokraciji prišli kvečjemu v nabor nadomestnih kandidatov za vodenje občine, a se še kar ponujajo s košnjo, zlaganjem nogavic in asfaltiranjem luknjaste mantre o nekakšnem povezovanju nepovezljivega? Je samoumevno, da nas le še kakšna vplivna mednarodna organizacija za silo varuje pred nesposobnostjo, samopašnostjo in strahovlado politične elite, ki je elitna kvečjemu v demagogiji, manipuliranju, prirejanju, ponarejanju, laganju, grabežu, utajevanju, zastraševanju, manični maščevalnosti in poniglavih poskusih opravičevanja neopravičljivega?
Žal se vse našteto iz meseca v mesec zdi bolj samoumevno. Očitno v športu, kulturi, znanosti in še marsikje veljajo bistveno višja merila kakor v samooklicani visoki politiki. In dokler bo tako, bo prepisana magistrska naloga, ponarejeno spričevalo, goljufanje pri izpitu ali ovajanje bližnjih pravzaprav nekaj milejšega, blažjega, malone obrobnega, kar nas še lahko doleti.
Ostra poletna svetloba je zato priložnost, da stvari naposled pokaže takšne, kakršne so. Potem bo na lepem samoumevna tudi rešitev zlahka rešljivega. In iz meseca v mesec bolj nujnega.
