Tega bo dovolj

Kaj bi si mislili, če bi objavili zgodbo, kako ste prišli do »udbovca«, ki vas je »pokrival«, pa bi proti vam sprožili uradni postopek, ker ste kršili pravico do zasebnosti in tajnosti osebnih podatkov tega udbovskega človeka? Prav to se je pred leti zgodilo avtorju teh vrstic. Bil sem jezen, celo razjarjen, oseba, ki je v okviru služb kulturnega ministrstva sprožila postopek proti meni, pa je bil dr. Dragan Matić. Zdaj ga je Janševa vlada razrešila kot direktorja Arhiva Republike Slovenije. Zagrešila je veliko napako. Pokazala je, da njene politične eksekucije (primer Gulič) niso pomota, temveč so sistematično organizirane, in da prihaja čas, ko z njo ne bomo več smeli biti potrpežljivi.

Prostor tolerance se nevarno oži, na političnem udaru se ni znašla le kultura, temveč že satira. Pompozni odstop vladi naklonjenega političnega aktivista Boštjana Turka iz Akademije Viktor nakazuje vso kontroverznost dogajanja. Ker se z vsebino prireditve ne strinja, je zapisal, bi bila potrebna ukinitev Viktorjev. Poanta je nazorna: s čimer se ne strinjamo, to ukinemo. Človeka, ki nam ni všeč, odstavimo. Politično veljavo v (že vseh mogočih) javnih institucijah in funkcijah pridobivajo ljudje, ki štejejo za sinonim nizkega izključujočega govora in ravnanja; ljudje, ki ne prenesejo kritike, hkrati pa sami v kverulantnem slogu postavljajo nove standarde družbene zagamanosti, popolne nestrpnosti in medijskega nasilja.

Primer Matić ni nesporazum. Za obrazložitev, ki jo je dal direktor urada za komuniciranje Anže Logar, bi morali odstaviti Logarja, in ne Matića. Če je greh direktorja Arhiva ta, da je imel o odprtosti arhivov drugačno mnenje od sedanje oblasti, potem v Sloveniji ni več niti demokracije niti svobode mišljenja. Za vzrok niso navedli, da je kršil kakšen arhivski zakon ali predpisane postopke, temveč da je mislil drugače, kakor misli aktualna oblast. Lepo vas prosim! Se še spomnimo, kaj je Janez Janša počel z dokumenti arhiva? Kako je ponaredil končni izdelek s prirejanjem avtentičnih dokumentov? Matić je bržkone žrtev njegove zamere, ker se mu je pri tem zataknilo, toda prav Matić je v tistem času svoj posel opravljal korektno, po predpisih in povsem profesionalno.

Z Matićem sva bila pred leti v hudem sporu in verjetno se tudi danes ne strinjava, kajti sam sem vsekakor zagovornik popolne odprtosti (tajnih) arhivov. Toda to ne pomeni, da sem za njihovo zlorabljanje, kar (z aferami) počnejo aktualna oblast in njeni propagandni poverjeniki. Ne bi rad živel v državi, v kateri bi se vsi strinjali z mano, in zagotovo ne v državi, kjer bi se moral sam brezpogojno strinjati z oblastjo, da bi lahko živel. Toleranca in sprejemljivost različnega mišljenja sta vendar temeljni postulat modernega humanizma, in tega ne sme spremeniti niti dejstvo, da si na koga upravičeno ali neupravičeno jezen. Ne smemo si dovoliti, da demokratično širino in sožitje spodbijejo politična zagamanost in s krizo prelakirani razlogi za mehko obliko totalne družbe.

V resnici je Matić tedaj ravnal, kakor mu je nalagal zakon. Oba sva imela prav in oba sva preživela. Da so ga odstavili, je velika in slabonamerna napaka.