Tvegana igra

Vladi (še) ni uspelo skleniti zavezništva niti s sindikati niti 
z opozicijo.

Objavljeno
23. april 2012 21.40
Posodobljeno
23. april 2012 21.45
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika

Po že tretjem srečanju prvakov parlamentarnih strank vse bolj kaže, da Slovenija v bližnji prihodnosti ne bo zapisala v ustavo zlatega pravila, s katerim bi simbolično določila zgornjo mejo zadolženosti države. Borut Pahor je sicer zvečer pohitel in demantiral Janševo dramatično napoved, da je bil današnji sestanek »trenutek resnice«. Da glasov opozicije za spremembo ustave vlada nima. A prvak SD ne obvladuje nujno vseh svojih poslancev; še več, če sklepamo po njihovih zadnjih nastopih v parlamentu, so Janševi strahovi upravičeni.

Dramatični nastop premiera je sicer potrdil, da je prav zlato pravilo ključni del simultanke, ki bi vladi omogočil, da bi rebalans proračuna in z njim zloglasni paket varčevalnih ukrepov spravila skozi labirinte odločanja. Že od začetka varčevalnega »mega« projekta ima namreč Janševa ekipa samo dve možnosti. Prva je dogovor s sindikati. Druga je politični pakt z opozicijo. Vladi doslej ni uspelo ne prvo ne drugo.

Po množičnih protestih in stavki v prejšnjem tednu je kompromis s sindikati vse bolj oddaljen, pogajanja o znižanju plač in o spornih novih normativih pa so na mrtvi točki. Koalicija je danes sicer strnila vrste in potrdila nekoliko popravljene varčevalne ukrepe. Kljub temu jih bodo sindikati zagotovo poslali na referendum. Tega pa lahko prepreči samo uvedba zlatega pravila, ki bi referendumsko pravico omejila. In za to, če se vrnemo na začetek zgodbe, Janša nujno potrebuje Pahorjevo in Jankovićevo politično pomoč.

Današnje Janševo sporočilo si torej lahko razlagamo na dva načina: kot priznanje, da varčevalnemu projektu kaže zelo slabo, hkrati pa tudi kot stiskanje opozicije, zlasti SD, v kot. A na silo bo šlo težko. V dveh tednih vlada še lahko poišče zaveznike – ali pa je današnji izid v resnici že znan.