V imenu vseh pravic

Obratovanju trboveljskega Lafargea Cementa (LC) brez okoljskih dovoljenj (OVD) so okoljski inšpektorji po pol leta naredili konec in prvemu možu Desusa Karlu Erjavcu je odpuščeno. Z Ireno Majcen, Desusovo žensko kvoto na čelu ministrstva za okolje (Mop), je, ne da bi vedel, popravil lastno krivico Zasavcem. Erjavec je kot prvi varuh okolja v državi v času Pahorjeve vlade dopustil, da LC z organskimi spojinami onesnažuje v obsegu dvajsetih sežigalnic odpadkov.

LC je bil in je še edini v deveterici zasavskih zavezancev za dovoljenja IPPC, ki bi dobičke koval s sežiganjem, Karl Erjavec pa je le eden v četverici, ki te ekonomske logike, koristne za nekaj deset in škodljive za več deset tisoč ljudi, niso niti poskušali preprečiti. Po Janezu Podobniku, Karlu Erjavcu, Roku Žarniču in Dejanu Židanu je šele Irena Majcen poiskala srčiko v zakonu o varstvu okolja, ki se ji reče 157. člen. Člen je preprost. Po njem naprava brez OVD ne more obratovati. To že deset let ponavljajo zasavski okoljski aktivisti, to državi dokazuje odvetnik Janez Stušek, zato so upravni sodniki LC že dvakrat vzeli OVD, enako »že« en mesec meni evropska komisija. Slovenski okoljski inšpektorji, Arso, Mop in lastniki LC pa so bili do prihoda Majcnove slepi za Lafargeevo »vožnjo« brez »vozniškega« dovoljenja.

Majcnova je tista ministrica, pred katero Zasavci z izjemo sedemdesetih družin delavcev cementarne te dni snemajo klobuke. Samo sedemdeset družin težko razume, da so za deset let negativnih čustev soodgovorni državni uradniki, politiki in – lastniki LC. Tem je bila ponujena drugačna možnost od te, ki so ji priče zdaj, a so jo odklonili. Vsi imajo imena ...

LC je bil ena prvih »velikih« tem, s katerimi se je ob prihodu na Mop spopadla Irena Majcen. Njen mandat je sovpadel z reorganizacijo resorja za kmetijstvo in okolje ter inšpekcij. Prišla je septembra lani, komaj mesec dni po sodbi upravnega sodišča za LC, ki je bila v izreku skopa, po vsebini pa jasna. Lafargeu je vzela OVD, razkrila enajst nezakonitih let rabe petrolkoksa, Arsu pa dala jasen napotek: naprava v LC velja za novo in tako se bo postopek tudi vodil.

V imenu vsak svoje pravice so se z Majcnovo hoteli sestati vsi: lastniki LC, vodilni, delavci in okoljski aktivisti. Veliki so dobili še eno priložnost, da vlogo za OVD spremenijo, se omejijo na zakonitih tisoč ton klinkerja na dan in na kurjenje s premogom. Eni so razumeli, drugi niso hoteli. Med zadnjimi so bili lastniki LC. Časa so imeli ves januar. Izkoristili ga niso. Ko so okoljski inšpektorji ukrepali, kot jim nalaga 157. člen, je LC napovedal, da bo za ponoven zagon izkoristil vsa pravna sredstva, kar slovenskim ušesom zveni huje kot evropske grožnje z denarjem.

Zaradi okoljske inšpekcije, personificirane v nekaj osebah z diametralno nasprotnimi stališči do LC, je hotela Evropa Slovenijo oglobiti z milijonskimi kaznimi. Teh smo se v imenu pravice do ustavitve tovarne brez OVD izognili. Nihče pa si ne upa izračunati, koliko bi Slovenijo stalo morebitno zadoščenje pravici z druge strani ...