Padec v spiralo

Odločitev agencije Moody's, da zniža bonitetno oceno Slovenije, z opozorilom, da je možno še nadaljnje znižanje, ni presenetljiva. Nasprotno. Za nas je presenečenje, da je ni znižala že prej. Očitno pa so pri agenciji Moody's z objavo ocene taktično počakali še na torkovo glasovanje o zaupnici Pahorjevi vladi.

Ko govorimo o krivcih za nastale nezavidljive razmere, je seveda prva odgovornost na strani vlade. Predvsem v tistem delu, ki se nanaša na neučinkovit finančni sektor in nezadostne ukrepe za zmanjšanje učinkov finančne in gospodarske krize. Za to sta najbolj pristojna premier Borut Pahor in njegov nekompetentni finančni minister Franc Križanič. Če premier govori, da smo sprva mislili, da je kriza tek na sto metrov, potem pa se je pokazalo, da gre za maraton, to pomeni, da ni imel pravega vpogleda v krizne razmere. Zato vlada ni ustrezno ukrepala, med drugim tudi ni dovolj zmanjševala primanjkljaja, ni dokapitalizirala in ustrezno nadzorovala NLB in ni odpravila kreditnega krča, ki duši gospodarstvo.

Za zrušenje vladne pokojninske reforme in druge referendumske padce, ki so prispevali k znižanju bonitetne ocene, imajo nesporno največ zaslug Desusov populist Karl Erjavec, Janez Janša in SDS pa seveda nepopustljivi sindikalni lider Dušan Semolič. Omenjena trojica lahko zdaj spregleda, uvidi svojo za državo drago zmoto in spozna, da je ta reforma nujna. To dokazujejo tudi pribitki na slovenske obveznice – njihova rast in povečani stroški za Slovenijo se časovno ujemajo z referendumskim padcem reforme.

Posledice slabih odločitev so znižana bonitetna ocena, ki prinaša dražji denar, težje dosegljiva posojila, nižja konkurenčnost slovenskih podjetij in bank – in kar je najhuje, to je verjetno pot v začarani krog, spiralo, ki vodi v novo znižanje bonitetne ocene, s še bolj neugodnimi (javno)finančnimi posledicami. Na to smo večkrat opozarjali tudi v Delu. In ko vse to postavimo v kontekst hudega poglabljanja finančne krize v evroobmočju, z rušilnimi posledicami za gospodarstva prezadolženih evrskih držav, z zlomi borz in bank, je jasno, da je Slovenija zdaj pred zelo, zelo trdo preizkušnjo. Hujšo kot kriznega leta 2008. Slovenija je pred zelo, zelo trdo preizkušnjo.