Bom končala kot zagrenjena starka

Samota se spremeni v osamljenost, nelagodje v obup, negotovost v strah …
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Pozdravljeni, sem 33-letna Ljubljančanka, z magisterijem, redno zaposlitvijo, lastniškim stanovanjem, skratka, stvari imam postavljene, kot je treba. Poslovno sem uspešna, kariera mi veliko pomeni. Žal pa ostaja neuresničen del moje part­nersko življenje.

Pred leti sem imela resno zvezo, ki pa je propadla. Žal potem nikakor več nisem našla primerne osebe. Ali se fantje niso zdeli zanimivi meni ali pa se jaz nisem zdela zanimiva njim. Poskušala sem že marsikaj. Iskala v krogu znancev, se gibala v različnih družbah, bila sem aktivna tudi na spletu, pa se nič ne zgodi. No, vsaj nič resnega. Kakšna pijača, izlet, morda smučanje ali avantura za eno noč. Kaj več pa ne. Sprašujem se, zakaj. Nisem grda.

Pravzaprav prijateljice pravijo, da dobro izgledam. Sem vitka, urejena, izobražena. A zdi se, kot da fantje v meni ne vidijo potencia­la za partnerko. Vedno pristanem v vlogi zaupnice, prijateljice in ostanem sama. Medtem ko se okoli mene ljudje poročajo, dobivajo otroke. Imam občutek, da ostajam na stranskem tiru. S to izolacijo je še huje. Cele dneve sem doma. Sama. Z računalnikom. Delam za službo, hodim na sprehode, telovadim, pogovarjam se s starši, s katerimi smo zelo povezani. A vendar mi družba vrstnikov manjka.

Prijateljice imajo svoje partnerje, družine. Nihče nima časa. Za nikogar nisem pomembna. Ko zvečer okoli osmih končam delo, zazeva praz­nina. Klepetanje na spletu mi počasi preseda. Prav tako se mi ne da ukvarjati s spletnimi zmenki. Lani sem bila veliko na Tinderju, pa se ni zgodilo nič, razen nekaj poznanstev, v katerih sem bila predvsem prizadeta in ranjena. Za kaj takšnega nimam več energije. V tej situaciji s korono se počutim ujeta v brezizhoden položaj, sama med svojimi stenami.

Brezupno osamljena in brez realne možnosti koga spoznati, kaj šele najti partnerja. Občutek imam, da mi čas uhaja. Da vsi živijo bolj polno, bolj zabavno življenje kot jaz. Najhujše pa je, da ne vidim lučke na koncu tunela. Sprašujem se, kaj je narobe z mano in ali mi je res usojeno, da bom ostala sama. Ta situacija mi je nagnala strah v kosti in skrbi me, kakšna bo moja starost, če bo šlo tako naprej. Bom res končala kot osamljena, zagrenjena starka?
Lucija





Draga Lucija, predstavljam si, da vas situacija zelo bremeni. Očitno ste navajeni biti uspešni. Zvenite kot mlada, ambiciozna ženska, ki se zna angažirati, seči za svojimi sanjami in jih tudi uresničiti. Vajeni ste žeti uspehe. Področje partnerstva pa je mnogo bolj kompleksno, izmuzljivo. Tukaj zadoni simfonija več dejavnikov, od vplivov naše primarne družine do naših lastnih notranjih pravil, prepričanj, vrednot. Veliko je odvisno tudi od tega, kako se ujamemo z drugimi, koga srečamo … Nekaj je tudi preprosto – loterije.

Razumem vašo stisko. Predstav­ljam si, da so ta vprašanja že daljši čas tlela v vašem srcu, zdaj pa so se razplamtela. Na to krizo rada gledam kot na neke vrste katalizator za vsebine, ki so bile že prej v nas. Samota se tako spremeni v osamljenost, nelagodje v obup, negotovost v strah …

Pomembno je, da se zavedava, da so to trenutno izredne razmere. To pomeni, da bo dobro, če tudi na odzive na te razmere gledava kot na izredne. Morda si lahko za začetek pomagate s kakšno tehniko s pod­ročja čuječnosti (mindfulness), s katero boste lažje obvladovali čustva in strahove.

Verjamem, da so slednji predvsem plod trenutne situacije, ki je napihnila vaše stiske. S čuječnostjo se učimo na neobsojajoč način opazovati svoja trenutna stanja in pustiti, da se spreminjajo. Po načelu »panta rei«, vse teče. Morda je zdaj tudi priložnost za učenje meditacije, ki vam bo pomagala pri premagovanju tesnobe.





Glede partnerstva bo najbolje, če globoko vdihnete in začnete pri sebi. Poglobite se v to, kdo ste, kaj vas veseli, kakšna so vaša zanimanja, vaše vrednote. Če jim boste sledili, boste samodejno prišli v stik z ljudmi, ki so vam pri tem sorodni. V takšnih okoliščinah boste imeli več možnosti, da najdete partnerja, ki vam bo ustrezal. Če iščete nekoga za resno zvezo, tinder verjetno ni najboljše okolje.

Podobno je z raznimi zabavami, na katerih se zbirajo ljud­je pri 30+, ki pogosto nimajo velikega interesa, da bi se vezali. Seveda se lahko zgodi, da iskra preskoči in da se tudi tukaj razvije globlji odnos, a je verjetnost večja drugje. Pri tem ne izključujem spletnih zmenkov. V sodobnem času je ta oblika vse bolj aktualna. Čas koronavirusa, ko smo vsi bolj aktivni na družbenih omrežjih, nikakor ne pomeni, da se nam zapirajo možnosti za spoznavanje partnerjev. Prej nasprotno. Pri tem pa je treba upoštevati okolja, v katerih se gibljemo.

Nekateri portali so bolj namenjeni hitrejšim, površinskim odnosom, drugi, pogosto plačljivi, pa združujejo ljudi, ki so pripravljeni več vložiti v partnerstvo. Prav tako ne gre zapirati vrat glede kroga znancev. Ravno zdaj je dober čas, da se socialno aktivirate in se spomnite ljudi, s katerimi že dolgo niste bili v stiku. Morda se lahko lotite kakšnega novega hobija in se priključite portalu s podobnimi interesi.

Ob navezovanju stikov je pomembno, da začnete spreminjati tudi svoje miselne, čustvene in vedenjske vzorce. Ne poznam vas, zato, prosim, vzemite tole zgolj kot hipotezo. Predstavljam si, da ste precej ambiciozni, natančni, verjetno perfekcionistični. Zelo zahtevni do sebe in verjetno tudi do drugih. Morda lahko začnete razmišljati, kako širiti prostor znotraj teh visokih standardov.

Katere vsebine, vred­note so za vas pri partnerju zares pomembne in brez katerih bi lahko shajali? Namesto da se ukvarjate s kontrolo in iskanjem idealnega partnerja, rajši poskusite plavati s tokom, se odpreti za našo medčloveško različnost, individualnost …

Morda lahko ta čas izkoristite za to, da se posvetite sebi. Razvijanju svojih vrednot, hrepenenj, interesov. Poskusite oblikovati solidno dnevno rutino, v katero poleg dela vključite kardiovaskularno gibanje, meditacijo in socializacijo, četudi virtualno. Angažirajte svoje potencia­le za neko idejo, za dobro drugih. S tem, ko boste delali nekaj dobrega zase in za druge, boste spontano gradili pozitivno samopodobo in občutek lastne vrednosti, ki se vam je spričo sedanje situacije razrahljal. Nikoli nismo privlačnejši, zase in za druge, kot takrat, ko gorimo z notranjim žarom za neko plemenito idejo.

Iskreno vam želim, da bi ozavestili vire, potenciale, ki jih nosite v sebi, da bi jih začeli ceniti in zažareli v njih zase in za svoje soljudi. Tako boste delali svet boljši – za sebe, za druge in za generacije, ki prihajajo. Veliko notranje luči v tem času sprememb vam želim.

Komentarji: