Čez ovinke na motorju v Belo krajino

Pokrajina nas vedno znova navduši s prijetnimi podeželskimi cestami, pristno domačo kulinariko in neokrnjeno naravo.
Fotografija: Razgled z Gorjancev na Belo krajino. FOTO: Blaž Kondža
Odpri galerijo
Razgled z Gorjancev na Belo krajino. FOTO: Blaž Kondža

Tako kot številnih drugih slovenskih pokrajin se tudi Bele krajine lahko lotimo z več koncev, a nekako glavni smeri potekata čez Novo mesto in Gorjance ali čez Kočevsko. Mi smo tokrat krenili po novomeški strani, motoristični potep z družbo pa začeli z jutranjo kavico in rogljičkom na avtocest­nem bencinskem servisu OMV pri Grosuplju. Če nam resneje kruli v želodcu, nam na terasi postrežejo tudi s čim resnejšim – sendviči Viva po recepturi kuharskega mojstra Štefelina so že takšni. Ali bomo pot iz Grosuplja nadaljevali po avtocesti ali stari cesti, je odvisno od naših preferenc – po avtocesti bomo do Metlike, slabih sto kilometrov od Ljubljane, pri­hranili pol ure vožnje, kar ni zanemarljivo.

Praktično zbirno mesto za začetek izleta po Dolenjski in Beli krajini je bencinski servis OMV na Cikavi pri Grosuplju, kjer oskrbimo svoje jeklene konjičke z gorivom in se okrepčamo pred potjo. FOTO: Blaž Kondža
Praktično zbirno mesto za začetek izleta po Dolenjski in Beli krajini je bencinski servis OMV na Cikavi pri Grosuplju, kjer oskrbimo svoje jeklene konjičke z gorivom in se okrepčamo pred potjo. FOTO: Blaž Kondža


Sicer pa smo si tokrat zamislili lep, skoraj 300-kilometrski izlet, ki nas bo vodil skozi Novo mesto v Metliko, Vinico, Črnomelj, Semič in nazaj proti domu. Po navigaciji to pomeni skoraj štiri ure in pol vož­nje. Pot do Metlike nas bo peljala čez Gorjance, po istih cestah, kjer poteka trasa tradicionalne avtomobilske gorske hitrostne dirke Gorjanci, ki se običajno zgodi junija, a so jo letos organizatorji zaradi vsem dobro znanega razloga – novega koronavirusa – odpovedali.
 

Brez metliške črnine tokrat


Metlika je gotovo znana po svoji ruj­ni kapljici, metliški črnini, a njena degustacija tokrat ne pride v poštev – alkohol in krmilo motocikla sta kombinacija za umret' – dobesedno. Bo pa zato prijal krajši sprehod po Metliki. Na Mestnem trgu – do tja se zapeljemo z glavne ceste po klancu navzgor – s cerkvijo sv. Nikolaja, proštijo in komendo – sedežem nekdanjega nemškega viteškega reda – je med nadstropnimi hišami ob nekdanjem mestnem obzidju stavba prve narodne čitalnice na Dolenjskem in v Beli krajini. Tu sta tudi lekarna z reliefom sv. Trojice in mestna hiša s strešno fasado zidanih stolpičev in železnim metliški grbom, če omenimo nekatere kulturne znamenitosti Metlike.

Reka Kolpa vabi na prijetno poletno osvežitev. FOTO: Blaž Kondža
Reka Kolpa vabi na prijetno poletno osvežitev. FOTO: Blaž Kondža


Na Trgu svobode je grad, v katerem so Belokranjski muzej, poročna dvorana in turistično-informacijski center. Če vas zanima zgodovina gasilstva, boste na istem trgu našli Slovenski gasilski muzej z zbirko prve požarne obrambe na Slovenskem. Tu stoji tudi prva hranilnica in posojilnica na Dolenjskem in v Beli krajini.
 

Zavezniška dakota


Obisk Metlike zaokrožimo z vožnjo do nekaj kilometrov oddaljenega Otoka, kjer je med 2. svetovno vojno delovalo partizansko letališče, od koder so vozili zavezniške ranjence na varno. V spomin na nekdanje letališče pred vasjo Otok stoji lepo obnovljeno letalo DC-3 Dakota. Na spominski plošči ob njem se lahko podrobneje podučimo o delovanju letališča Otok in letalu DC-3, ki je imelo v zavezniški letalski floti pomembno vlogo kot transportno letalo.

Obnovljeno letalo DC-3 Dakota je postavljeno v spomin na nekdanje partizansko letališče pred vasjo Otok pri Metliki.<br />
FOTO: Blaž Kondža
Obnovljeno letalo DC-3 Dakota je postavljeno v spomin na nekdanje partizansko letališče pred vasjo Otok pri Metliki.
FOTO: Blaž Kondža


Od tam se usmerimo proti Adlešičem in Vinici, in če si zaželimo osvežitve v Kolpi, je ob poti kar nekaj kampov, ki premorejo tudi »plažo«. Vas Vinica, ki leži tik ob slovensko-hrvaški meji, je znana kot rojstni kraj pesnika Otona Župančiča, čigar rojstno hišo, ki sodi pod okrilje Belokranjskega muzeja, lahko tudi obiščemo.
 

Križišče Bele krajine


Naši naslednji postaji sta Črnomelj in Semič. Ko prispemo v največje belokranjsko mesto Črnomelj, parkirajmo na Trgu svobode v središču mesta in si vzemimo nekaj časa za sprehod. Osrednji trg uokvirjajo sred­njeveški grad, komenda ter poslopje nekdanje hranilnice in posojilnice. Staro mestno jedro je zgrajeno na pomolu v tesnem okljuku rek Lahinje in Dobličice na nadmorski višini 156 metrov. Da sega življenje mesta še mnogo dlje v zgodovino, pričata pastoralni center z arheološko dediščino, ki stoji ob župnijski cerkvi sv. Petra, in gotska cerkvica sv. Duha. Blizu je še Primožičeva hiša – hiša belokranjskih rokodelcev, če naštejemo le nekatere zanimivosti Črnomlja. Nedaleč od mesta na industrijsko preteklost Bele krajine spominja Muzej rudnika rjavega premoga Kanižarica.


Črnomelj je tudi pomembno belokranjsko križišče, ki ponudi popotniku na motociklu (ali v avtomobilu) več možnosti za nadaljevanje izleta. Mi smo se odpravili proti Dolenjskim Toplicam in Žužemberku ter vozili mimo Muljave in se na avtocesto priključili pri Ivančni Gorici. Drugače pa lahko iz Črnomlja zavijemo recimo proti Staremu trgu ob Kolpi in od tam nadaljujemo proti Kočevju.

Komentarji: