Čista voda ali pojedina za glodavce?

Tudi vi po cvrtju odpadno olje zlijete v odtok ali stranišče, ki ga je potem treba še očistiti? Ali pa, v dobri veri, da delate prav, na kompost? Podatki namreč kažejo, da le šest odstotkov odpadnega olja konča tam, kjer bi moralo – v zbirnem centru –, s čimer okolju in tudi kanalizacijskim cevem povzročamo veliko škodo. Že en sam liter olja namreč lahko onesnaži več tisoč litrov pitne vode, cevi se mašijo in postanejo gostišče za glodavce, z oljem pa »zadušimo« tudi mikroorganizme in tako uničimo kompost. Po drugi strani pa je iz njega mogoče izdelati biodizel in bioplin za proizvodnjo električne energije ail (dišeče) sveče. Slovenija ima na tem področju še precej težav in dela.

...

»Lanskega septembra so iz londonske javne kanalizacije odstranili največjo gmoto, sestavljeno iz olja, maščob in drugih odpadkov, ki končajo v toaletni školjki. Koliko je tehtala? Trinajst, 33 ali 130 ton? ... 130 ton, res je!« je drugošolko v kranjskem centru Tuš spodbujal mag. Bogdan Dobnik, direktor socialnega podjetja Bolje, ki v sodelovanju s Slovenskim društvom za zaščito voda (SDZV) in ob podpori podjetja Engrotuš v kampanji »Varujmo vodo in okolje – poskrbimo za odpadno olje« na ljudem prijazen in všečen način opozarja na pravilno odlaganje odpadnega olja, ki nastaja pri kuhanju.

Po večjih slovenskih krajih bodo tako ob sobotah s stojnico, zabavnimi ozaveščevalnimi plakati in prikazi, nagradno igro in s podporo znanih Slovencev – Adija Smolarja, Tare Zupančič in Jadranke Juras –, ki so za ta namen posneli video izjave, gostovali še v decembru, januarju in februarju ter si prizadevali čim več ljudi spodbuditi, da za ta odpadek pravilno poskrbijo.

Kajti odpadno (jedilno) olje spada med nevarne odpadke, kakor smo lahko slišali tudi v tem tednu, evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki letos v ospredje postavlja prav nevarne odpadke. Mednje uvrščamo tiste, v katerih je koncentracija nevarnih snovi takšna, da so ob nepravilni uporabi škodljive za okolje in zdravje, to pa so poleg odpadnega olja tudi kozmetika, barve, čistila, gospodinjski aparati, telefoni in druga elektronska oprema.

»V Sloveniji smo v primerjavi s preteklimi leti zmanjšali nastajanje tovrstnih odpadkov za kar 18 odstotkov, kljub temu pa je njihova količina v gospodinjstvih prevelika, saj vsako leto proizvedemo kar 4800 ton nevarnih odpadkov,« so ob tej priložnosti povedali v Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS in opozorili, da so letos dali poudarek ne le ravnanju, ampak tudi preprečevanju nastajanja nevarnih odpadkov. Številne izdelke namreč, »potem ko odslužijo svojemu namenu, preprosto zavržemo in kupimo nove, še preden bi jih poskusili popraviti ali pomislili o uporabi alternativ: čistila iz za okolje nenevarnih snovi lahko izdelamo sami, elektronsko opremo si sposodimo, nedelujočo pa poskusimo popraviti, preden jo zavržemo,« svetujejo.

Ne v naravo

Odpadno olje je prav tako poglavje zase. »Ne, nobene ideje nimam, kam bi z oljem po kuhanju ... Kam?« je odgovorila ena od mimoidočih gospa in povedala, da ga zlije v stranišče, »kar sicer sovražim, saj se, če ga nemudoma ne očistim s čistilom, na stene takoj začne lepiti najrazličnejša umazanija«. A vse, kar bi bilo treba storiti, da bi bili do okolja prijazni, je, da olje po kuhanju, ko se ohladi, precedimo skozi robček v plastično ali stekleno embalažo in jo, ko se napolni, odnesemo v najbližji center za odpadke.

Vse, kar bi bilo treba storiti, je, da olje po kuhanju precedimo v plastično ali stekleno embalažo in jo, ko se napolni, odnesemo v najbližji center za odpadke.

 

»Vendar velika večina gospodinjstev olje še vedno zavrže v kanalizacijski sistem ali na kompost. V prvem primeru tvegajo zamašitev cevi ter povzročajo stroške in težave čistilnim napravam, v obeh primerih pa tvegajo, da onesnažijo površinske in podzemne vode, saj kanalizacija ni vodotesna, zato olje počasi pronica v podtalnico in torej v pitno vodo. Če pa ga odlagamo v kompost, se mikroorganizmi oblepijo z maščobo in s tem onemogočimo procese aerobne razgradnje, vse skupaj začne gniti, smrdeti, zaredijo se insekti in podgane, kompost pa je uničen,« je povedala dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, ki že od leta 1991 s povezovanjem različnih strok in interdisciplinarnim znanjem razvija in širi zavest o pomenu varstva voda, opozarja na neustrezno ravnanje z njimi ter si prizadeva za ohranjanje vodnih ekosistemov in trajnostno upravljanje voda.
 

Koristen odpadek

»Na podlagi raziskave Fakultete za strojništvo v Mariboru povprečno gospodinjstvo zavrže med tri in pet litrov tega odpadka na leto. V Sloveniji imamo 800.000 gospodinjstev, torej skupno zavržemo vsaj 2.400.000 litrov odpadnega jedilnega olja, saj ga komunalnim podjetjem uspe zbrati manj kot šest odstotkov,« je neveselo statistiko predstavil Bogdan Dobnik iz mladega socialnega podjetja Bolje, ki ga je ustanovila humanitarna organizacija OZARA Slovenija z namenom reševanja okoljskih in družbenih problemov.

1
liter olja, ki je lažje od vode in zato plava na njenem površju, lahko onesnaži
več tisoč litrov pitne vode, a je mogoče iz njega proizvesti kar
0,9
litra biodizla

»Še dodatna ovira je to, da se javna komunalna podjetja, ki so dolžna poskrbeti za ta odpadek, žal prepočasi odločajo za vzpostavitev sistema zbiranja tega odpadka.« In opozarja na paradoks, ki ga pojasni dr. Levstekova: »Odpadno olje nima le uporabne, ampak tudi tržno vrednost, saj je liter uporabljenega olja vreden kar 40 centov, saj se lahko predela v biodizel. Druga možnost pa je, da se to olje spusti skozi čistilne naprave, ki pridelajo bioplin, iz tega pa električno energijo in toploto, kar je res koristno!«

A pri nas so težave tudi s čistilnimi napravami in predelavo. Le peščica od nekaj več kot 250 večjih čistilnih naprav po Sloveniji, ki odstranjujejo olje, odvrženo v kanalizacijo, je namreč zmožna ta odpadek uničiti, medtem ko ga morajo preostale odpeljati na uničenje, kar jim povzroča stroške, hkrati pa se okolje še dodatno obremenjuje.

Toda problematičen je že korak prej, saj kar 45 odstotkov gospodinjstev sploh ni priključenih na kanalizacijski sistem, ki se konča s čistilno napravo, torej že vnaprej odpade možnost, da bi se olje odstranilo in posredovalo v predelavo. Slovenija pa sploh (še) nima industrijskega predelovalca, zato se skoraj vsa količina zbranega odpadnega jedilnega olja, to je okoli 80 odstotkov, izvozi v tujino, od tam pa se kot biodizel spet uvozi, je na kapital, ki bi ga lahko plemenitili pri nas, odteka pa na tuje, opozoril Dobnik.

Igrivo do ozaveščenosti

Podjetje, ki ga vodi, te priložnosti ni spustilo iz rok, saj je registrirano kot zbiralec organskih odpadkov in je tako edini aktivni predelovalec odpadnega jedilnega olja v Sloveniji, ki se sicer vse izvozi v tujino. Iz odpadnega olja je namreč mogoče izdelovati tudi »naravne, do okolja in zdravja prijazne dišeče sveče, ki smo jih zaščitili pod blagovno znamko Oilright in so narejene iz lokalnega, rastlinskega in povsem odsluženega vira. Zanje smo prejeli tudi več nagrad doma in v tujini,« je povedal Dobnik in dodal, da je »naše socialno podjetje tudi izvajalec zanimivih in poučnih delavnic za otroke in mladostnike, na katerih jih seznanjamo tako s problematiko kot načini reciklaže.«

Vzgoja najmlajših
Otrokom, ki so (in bodo) na stojnici pravilno odgovorili na Dobnikovo vprašanje, podarijo dišečo svečo in jim tudi pokažejo, kako jo lahko na preprost način iz kompleta Oilright naredi sam izdelajo sami. Prav danes bodo ob 10. uri gostovali v Tuš centru Ljubljana, prihodnjo soboto v Domžalah, nato v Celju (8. 12.) in Mariboru (15. 12.). Po novem letu pa spet v Kranju (26. 1.), Ljubljani (2. 2.) in Celju (9. 2.).