Dobra novica pred novim vročinskim valom
Skoraj brez izjeme se vsako leto uredi kakšno novo kopališče, plaža ali bazen – in tudi letos je tako, kakor smo preverili v Nedelu.
Odpri galerijo
Vodne radosti v Šobčevem bajerju v kampu Šobec. FOTO: Rožle Bregar
Za prihodnji teden nam vremenoslovci napovedujejo nov vročinski val in ni je boljše osvežitve od namakanja v hladni vodi, pa naj bo v reki, jezeru, morju ali na bazenu. Ne enih ne drugih v Sloveniji ne manjka, skoraj brez izjeme se vsako leto uredi kakšno novo kopališče, plaža ali bazen – in tudi letos je tako –, si pa ljudje najdejo (brezplačno) ohladitev tudi zunaj »uradnih« kopališč. In kakor kažejo analize kakovosti vode, smo lahko pri nas res zadovoljni.
V Sloveniji je trenutno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč) ter 41 na morju. Določa jih ministrstvo za okolje in prostor, in sicer na odsekih na rekah, jezerih in morju, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu in ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije, opredeljene predvsem s pravilnikom o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda in z uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda.
Nad kakovostjo tako naravnih kot kopalnih voda v bazenih bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), saj je lahko kopanje v onesnaženi vodi – pri naravnih gre večinoma za mikrobiološko-fekalno onesnaženost zaradi odpadnih komunalnih izpustov – nevarno za zdravje. Zato na NIJZ pozivajo ljudi, naj se izogibajo tako imenovanim divjim kopališčem, saj se tam ne spremlja kakovost vode in je lahko zato sporna, poleg tega nimajo upravljavca in reševalcev iz vode. Pač pa kopanje priporočajo na kopalnih območjih in naravnih kopališčih, ki so vključena v državni monitoring, pri čemer razveseljuje dejstvo, da voda na večini teh sodi v kategorijo »odlična« (glej tabelo), torej je ugotovljeno njeno dobro kemijsko in ekološko stanje.
Največ bazenov je bilo sicer leta 2016 v savinjski (120) in obalno-kraški regiji (115), sledita pomurska (91) in gorenjska regija (79). Najmanj jih je v zasavski regiji in primorsko-notranjski regiji – le dva imajo –, medtem ko jih je v koroški regiji skupno devet.
Kadar je torej vroče Korošcem, se hladijo predvsem v bazenu na Ravnah ali v Slovenj Gradcu, kjer bodo kmalu dobili novejšega in večjega, sicer pa se številni odpravijo do lepo urejenega – med drugim s pomoli, toboganom, zeleno plažo, od letos tudi z mesti za avtodome – Vodnega parka Radlje ob Dravi, kjer je edino naravno plavalno jezero v Sloveniji; za čistočo vode in njeno kakovost skrbijo naravni organizmi. Odprli so ga leta 2014, in kakor je povedal upravljavec Tadej Kuzmič, se odtlej obisk povečuje, »prihajajo pa, zlasti ob vikendih, gostje od drugod, saj je vseeno nekaj vožnje do nas, medtem ko je med tednom več obiskovalcev iz okolice, zlasti Korošcev in Mariborčanov«.
Voda je topla, običajno okoli prijetnih 25 stopinj Celzija, »smo le bazen«, je poudaril Kuzmič. Vstop v park je za otroke do sedmega leta starosti brezplačen, medtem ko mlajši od 15 let odštejejo tri oz. 4,5 evra ob vikendih, starejši od 15 let pa pet oz. med vikendi sedem evrov.
Korošci se odpeljejo tudi čez mejo do avstrijskih jezer in kopališč, s Štajerci pa se pogosto srečajo na priljubljenem in zato množično obiskanem ter tudi s plažo lepo urejenem Velenjskem jezeru, ki ob kopanju in igrah na napihljivem vodnem igralu ponuja tudi možnost jadranja, deskanja, iger z žogo, minigolfa, jahanja, golfa ... Tja včasih zaidejo tudi Celjani, sicer pa ima na Celjskem med navadnimi bazeni največ obiska mestni bazen, precej obiskana sta tudi tista v Preboldu in Rimskih Toplicah (ki sicer niso terme). Veliko ljudi se hodi hladit v Savinjo v Zgornjo Savinjsko dolino, tam je najbolj obljudena lokacija v Letušu, ampak to niso urejena kopališča.
V reki Savinji ali tamkajšnjem jezeru se hladijo tudi v čedalje bolj priljubljenem družinskem kampu Menina, daleč največ obiska v tej regiji pa ima brez dvoma Aqualuna v Podčetrtku. To poletno vodno zabavišče z več kot 3000 kvadratnimi metri vodnih površin je del Term Olimia, ampak je odprto le v poletni sezoni, letošnja pridobitev pa je ob sicer močno priljubljenem toboganu King Cobra novi po imenu GreenGO. Za družinsko vstopnico (dva odrasla in otrok, mlajši od 14 let) je treba odšteti 37 evrov, med vikendi in prazniki 45 evrov.
Gorenjci imajo vodni park v Bohinju, a je ta bolj zanimiv v hladnejših mesecih, ker je največ bazenskih površin in z njimi povezane opreme za zabavo v notranjosti, manjši zunanji bazen je tudi v Bohinjski Bistrici, je pa v bližini seveda idilično, vendar običajno dokaj hladno Bohinjsko jezero. V tem tednu je imelo manj kot 19 stopinj Celzija, medtem ko je bila temperatura vedno nekoliko toplejšega Blejskega jezera okoli 23 stopinj.
Če je toplo, je gneča tako na Bledu kot v Bohinju, zato večine domačinov takrat sploh ni blizu oziroma si plavanje privoščijo zjutraj ali zvečer, ko ni toliko ljudi. V bližini je tudi naravno jezero, Šobčev bajer v kampu Šobec, ki se že vrsto let uvršča med najboljše kampe v Sloveniji, in kakor so povedali, približno petino gostov predstavljajo tisti, ki pridejo le čez dan in se bodisi kopajo bodisi rekreirajo, saj kamp ponuja obilo možnosti za športne dejavnosti.
»Na prihod enodnevnih gostov seveda vpliva tudi vreme, zato smo imeli v zadnjem času, ko je bilo bolj muhasto, malo slabši obisk,« je povedala Nina Kostanjšek, vodja turistične pisarne. Temperatura vode je bila ta teden samo 20 stopinj Celzija, vendar se je proti koncu tedna že dvigovala, medtem ko ima Sava Dolinka, na katere bregovih poležavajo številni obiskovalci Šobca, »ledenih« 12 stopinj. Za enodnevni vstop odštejejo odrasli pet, otroci do 14. leta starosti tri evre, za mlajše od 7 let pa je brezplačno. Cene so enake tudi med vikendom. Sicer pa se Gorenjci ob številnih bazenih (Kranj, Tržič, Radovljica ...) hladijo tudi v jezeru Kreda v dolini Radovne in rekah – Sori, Kokri, Savi ...
Ob Savi je tudi v Ljubljani – na desnem bregu nad Črnuškim mostom – od lani urejena plaža, kar je vzbudilo dober odziv, zato jo je Mestna občina Ljubljana (MOL) uredila tudi letos – na novo so utrdili brežine, nanesli prod in obnovili betonske ploščadi za sončenje, uredili pa še dostop do reke. Vendar opozarjajo, da je plaža namenjena sončenju in druženju, ne pa kopanju oziroma da je kopanje v reki na lastno odgovornost. »Si pa prizadevamo, da bi v prihodnje na reki Savi vzpostavili tudi kopališče, če bo monitoring pokazal, da je kakovost vode neoporečna in s tem primerna za kopanje,« so pojasnili na ljubljanski občini in podobno odgovorili tudi glede načrtov oživitve nekdanjega kopališča Špica na Ljubljanici.
»Izvedli smo številne ukrepe za to, da se bo v Ljubljanici spet mogoče kopati, med drugim z gradnjo manjkajoče kanalizacije na območju Rakove jelše, od leta 2017 pa izvajamo tudi dodatni monitoring vode v Ljubljanici in Savi.« Pri tem spremljajo fizikalne parametre, kot so temperatura vode, pH, elektroprevodnost, nasičenost s kisikom; mikrobiološke – morebitno prisotnost bakterij Escherichia coli, enterokokov; ter kemijske parametre – amonij, nitrat, ortofosfat, celoten fosfor, KPK5 in »rezultati kažejo, da je kemijsko stanje tako Ljubljanice kot Save vseskozi dobro. Posamezna preseganja ugotavljamo pri vsebnosti bakterij, a se stanje zlasti v Savi izboljšuje, Ljubljanica pa še ni vse dni primerna za kopanje.«
A monitoring bodo nadaljevali, z željo in ciljem, da obe reki pridobita status kopalne vode. Sicer pa je priljubljeno naravno poletno kopališče Ljubljančanov in okoličanov tudi Podpeško jezero, eno najglobljih jezer v Sloveniji. Poleti se segreje tudi do 25 stopinj, kopališče pa je urejeno na severnem bregu.
V prestolnici prav tako ne manjka bazenov in drugih vodnih zabavišč: na voljo so (občinski) odprti bazeni na lepo obnovljeni Koleziji, Kodeljevem in na Iliriji, ki ga bodo do leta 2021 obnovili, kakor je konec preteklega leta obljubil župan MOL, Zoran Janković, vedno polno in veselo je tudi v vodnem mestu Atlantis in velnesu pod milim nebom Laguna. A medtem ko bo odrasli za celodnevno kopanje na Koleziji odštel 9, ob koncih tedna in praznikih 11 evrov, otroci do 14. leta pa 7 oz. 9 evrov, bo v Laguni precej dražje: za odraslega 14 evrov, za otroka, mlajšega od 14 let, pa deset evrov, v Atlantisu še več: 16,5 evra oz. 19 (ob vikendih) za odraslega in 14 (ob vikendih 16,4) evrov za otroke, dijake, seniorje ...
Severnoprimorsko regijo seveda najbolj zaznamuje ena najlepših rek, Soča, v katero pa si ne upa stopiti vsak, ker je res zelo hladna – med 9 in 15 stopinj Celzija ima te dni na različnih merilnih mestih –, vseeno pa kopalcev ne manjka, zlasti ne (tujih) turistov, največ ob sotočju s Tolminko, v Kanalu in seveda Solkanu, kjer se ta reka čarobno modre barve najbolj segreje.
Najtoplejša v teh koncih je sicer Idrijca, ki doseže tudi prek 20 stopinj Celzija, največ kopalcev, zlasti domačinov, je običajno ob sotočju z Bačo, medtem ko je ob sotočju z Belco priljubljeno kopališče Pri Lajštu, ki spada med najboljša naravna kopališča v Sloveniji.
Med najbolj obleganimi je seveda reka Nadiža, ena najčistejših in najtoplejših alpskih rek, čeprav se s slednjim trenutno še ne more hvaliti, se pa v sončnem vremenu dokaj hitro segreje. Vendar na plavanje v njej domačini ravno zaradi gneče le redko pomislijo, pač pa se poleg Idrijce raje hladijo v tolmunih prav tako lepe reke Trebuščice.
Ta del Slovenije je z vodami res bogat in sem prihajajo na kopanje tudi z goriškega konca. V Novi Gorici je sicer na voljo bazen. Omeniti pa gre še reko Vipavo, ki ima prav tako primerno temperaturo, tako da v vročih dneh tudi ob njenih bregovih vznikajo neuradna kopališče oz. plaže.
Podobno je ob najtoplejši reki v Sloveniji nasploh, Kolpi, kjer ne manjka uradnih in neuradnih kopališč – da ima le lep dostop do reke ali košček travnika, ki je primeren za plažo –, o čemer pričajo kar ob cestah gosto parkirani avtomobili. Med najbolj priljubljenimi kopališči ob Kolpi so sicer Prelesje - Kot, Sodevci, Radenci (lepo kopališče ima Kamp Kanu Radenci), Damelj, Podbrežje - Fučkovci, Primostek, Učakovci - Vinica, Adlešiči, Dragoši - Griblje in seveda tisto v Podzemlju, kjer je tudi kamp z adrenalinskim parkom in gostinsko ponudbo.
Tudi ob zeleni Krki je podobno: ob cesti parkirani avtomobili, travnate plaže, prav tako kot ob Kolpi spod rok domačinov izdelani pomoli, lesene skakalnice, gugalnice ali vrvi na drevesih, ki omogočajo adrenalinske skoke v reko. Uradni in vedno dobro obiskani kopališči sta v Žužemberku – kopališče Loka – in v Straži na jezu, gneča je pogosto tudi pri mostu v Kostanjevici na Krki, v okolici Novega mesta pa na Loki, Mačkovcu in na Otočcu.
Potem je tukaj še slovensko morje, ki, čeprav pogosto tožimo, kako majhno je, vseeno ponuja več kakovostnih kopališč, tudi bazenov in vodnih parkov (Aquapark Žusterna v Kopru, Obala Aquapark v Portorožu ...), pri čemer ni zanemarljivo, da je po ocenah NIJZ kakovost kopalnih voda prav na vseh sedmih kopalnih območjih in 14 naravnih kopališčih v južnoprimorski regiji v razredu »odlična«.
Večina teh (mestno kopališče KP, Simonov zaliv, Krka Strunjan, Salinera, osrednja plaža Portorož, plaža Meduza Portorož, naravno kopališče Grand Hotela Bernardin, naravno kopališče Vile Park Bernardin, Kamp Lucija) je tudi v letu 2017 dobila modro zastavo (svetovno priznan eko znak, pokazatelj (eko)kakovosti turistične destinacije).
Domačini sicer pravijo, da je pri urejenosti kopališč še veliko manevrskega prostora, se pa trenutno zelo trudijo v Kopru, ki naj bi leta 2021 dobil novo kopališče med izlivom Badaševice in Žusterno, medtem ko ima obala med Žusterno in Izolo že precej lepšo podobo, kar je rezultat dogovorov in vlaganj več slovenskih županov.
V Hotelu Metropol v Portorožu so obnovili bazen, ki deluje od zadnje polovice junija in odtlej notranji večinoma sameva. Za dnevno vstopnico odšteje odrasli 10 oz. 13 evrov med vikendi, otroci med 4. in 14. letom pa šest evrov med tednom in osem ob koncih tedna. Vendarle pa gre za hotel ob morju, a se žal v zadnjih letih ni nič vložilo v prenovo plaže, kar bi zagotovo pritegnilo goste, ki se raje kopajo v morju kot v bazenih. Na naše vprašanje, ali načrtujejo kaj v tej smeri, so na upravi hotela odgovorili, da ne bodo komentirali poslovne politike.
V Sloveniji je trenutno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč) ter 41 na morju. Določa jih ministrstvo za okolje in prostor, in sicer na odsekih na rekah, jezerih in morju, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu in ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije, opredeljene predvsem s pravilnikom o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda in z uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda.
Nad kakovostjo tako naravnih kot kopalnih voda v bazenih bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), saj je lahko kopanje v onesnaženi vodi – pri naravnih gre večinoma za mikrobiološko-fekalno onesnaženost zaradi odpadnih komunalnih izpustov – nevarno za zdravje. Zato na NIJZ pozivajo ljudi, naj se izogibajo tako imenovanim divjim kopališčem, saj se tam ne spremlja kakovost vode in je lahko zato sporna, poleg tega nimajo upravljavca in reševalcev iz vode. Pač pa kopanje priporočajo na kopalnih območjih in naravnih kopališčih, ki so vključena v državni monitoring, pri čemer razveseljuje dejstvo, da voda na večini teh sodi v kategorijo »odlična« (glej tabelo), torej je ugotovljeno njeno dobro kemijsko in ekološko stanje.
Kakovost kopalnih voda Foto Delo
23
odstotkov neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih je bilo leta 2016
54
odstotkov teh je bilo odvzetih iz bazenov na prostem z morsko vodo
Malo manj bleščeči so rezultati kopalne vode v bazenih, ki je izpostavljena stalnemu onesnaženju zaradi kopalcev in iz okolja ter je medij za prenos mikroorganizmov in snovi. Zadnje poročilo je iz leta 2016 in kaže, da je bilo od nekaj več kot 4500 odvzetih vzorcev vode iz 637 različnih bazenov (dvoranskih, na prostem in kombiniranih ter po tipu polnilne vode – sladka, morska ali mineralna) neskladnih skoraj četrtina (23 odstotkov), bodisi zaradi prevelike vsebnosti bakterij (5 odstotkov) bodisi za zdravje nevarnih fizikalnih in kemijskih parametrov – trihalometani, motnost, vezani klor ... – (20 odstotkov), vendar se stanje počasi, približno za odstotno točko na leto, izboljšuje.odstotkov neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih je bilo leta 2016
54
odstotkov teh je bilo odvzetih iz bazenov na prostem z morsko vodo
Vodni park Radlje ob Dravi deluje od leta 2014. Med tednom privablja predvsem ljudi iz okolice, ob vikendih se obiskovalci pripeljejo tudi od daleč. Foto Jure Viltužnik
Največ bazenov je bilo sicer leta 2016 v savinjski (120) in obalno-kraški regiji (115), sledita pomurska (91) in gorenjska regija (79). Najmanj jih je v zasavski regiji in primorsko-notranjski regiji – le dva imajo –, medtem ko jih je v koroški regiji skupno devet.
Odvisno od upravljavca in uporabnikovMikrobiološka ter fizikalna in kemijska kakovost kopalne vode v bazenih je predvsem pokazatelj uspešnosti priprave kopalne vode, najmanj razkuževanja z rezidualnim učinkom in korekcije pH-vrednosti. Kakovost kopalne vode je lahko odvisna tudi od specifičnih karakteristik polnilne vode in načinov priprave vode. Poleg tega je treba izpolnjevati predpisane higienske zahteve za kopališče oziroma bazen: kopališki red, higienski red – prhanje pred vstopom v bazen ali po prihodu s stranišča –, navodila za zagotovitev varnosti in reda, predvideno število kopalcev in dovoljeno število obiskovalcev, čiščenje in drugo. Kjer bazen obratuje vse leto, mora upravljavec zagotoviti odvzem vzorca kopalne vode in laboratorijsko preskušanje odvzetega vzorca enkrat na mesec, če je bazen v uporabi sezonsko, dvakrat na mesec, pri biološkem bazenu pa se vzorci odvzemajo enkrat na teden.
V Radlje in čez mejo
Kadar je torej vroče Korošcem, se hladijo predvsem v bazenu na Ravnah ali v Slovenj Gradcu, kjer bodo kmalu dobili novejšega in večjega, sicer pa se številni odpravijo do lepo urejenega – med drugim s pomoli, toboganom, zeleno plažo, od letos tudi z mesti za avtodome – Vodnega parka Radlje ob Dravi, kjer je edino naravno plavalno jezero v Sloveniji; za čistočo vode in njeno kakovost skrbijo naravni organizmi. Odprli so ga leta 2014, in kakor je povedal upravljavec Tadej Kuzmič, se odtlej obisk povečuje, »prihajajo pa, zlasti ob vikendih, gostje od drugod, saj je vseeno nekaj vožnje do nas, medtem ko je med tednom več obiskovalcev iz okolice, zlasti Korošcev in Mariborčanov«.
V vodnem parku Radlje ob Dravi ni nikoli dolgčas. Foto Jure Viltužnik
Voda je topla, običajno okoli prijetnih 25 stopinj Celzija, »smo le bazen«, je poudaril Kuzmič. Vstop v park je za otroke do sedmega leta starosti brezplačen, medtem ko mlajši od 15 let odštejejo tri oz. 4,5 evra ob vikendih, starejši od 15 let pa pet oz. med vikendi sedem evrov.
Kobra dobila družbo
Korošci se odpeljejo tudi čez mejo do avstrijskih jezer in kopališč, s Štajerci pa se pogosto srečajo na priljubljenem in zato množično obiskanem ter tudi s plažo lepo urejenem Velenjskem jezeru, ki ob kopanju in igrah na napihljivem vodnem igralu ponuja tudi možnost jadranja, deskanja, iger z žogo, minigolfa, jahanja, golfa ... Tja včasih zaidejo tudi Celjani, sicer pa ima na Celjskem med navadnimi bazeni največ obiska mestni bazen, precej obiskana sta tudi tista v Preboldu in Rimskih Toplicah (ki sicer niso terme). Veliko ljudi se hodi hladit v Savinjo v Zgornjo Savinjsko dolino, tam je najbolj obljudena lokacija v Letušu, ampak to niso urejena kopališča.
Nova pridobitev v Aquaparku v Podčetrtku, tobogan GreenGo zeleno-bele barve. Foto Arhiv Terme Olimia
V reki Savinji ali tamkajšnjem jezeru se hladijo tudi v čedalje bolj priljubljenem družinskem kampu Menina, daleč največ obiska v tej regiji pa ima brez dvoma Aqualuna v Podčetrtku. To poletno vodno zabavišče z več kot 3000 kvadratnimi metri vodnih površin je del Term Olimia, ampak je odprto le v poletni sezoni, letošnja pridobitev pa je ob sicer močno priljubljenem toboganu King Cobra novi po imenu GreenGO. Za družinsko vstopnico (dva odrasla in otrok, mlajši od 14 let) je treba odšteti 37 evrov, med vikendi in prazniki 45 evrov.
Kraljici vseh toboganov v Termah Olimia, King Cobri, so letos priskrbeli družbo, novi tobogan GreenGO. Foto Arhiv Terme Olimia
Na Gorenjskem si lahko izmišljujejo
Kraljici vseh toboganov v Termah Olimia, King Cobri, so letos priskrbeli družbo, novi tobogan GreenGO. Foto Arhiv Terme Olimia
Gorenjci imajo vodni park v Bohinju, a je ta bolj zanimiv v hladnejših mesecih, ker je največ bazenskih površin in z njimi povezane opreme za zabavo v notranjosti, manjši zunanji bazen je tudi v Bohinjski Bistrici, je pa v bližini seveda idilično, vendar običajno dokaj hladno Bohinjsko jezero. V tem tednu je imelo manj kot 19 stopinj Celzija, medtem ko je bila temperatura vedno nekoliko toplejšega Blejskega jezera okoli 23 stopinj.
Spokojno ob Bohinjskem jezeru, ko so temperature malo nižje, ob vročini pa je težko najti prostor za brisačo na tistem delu obrežja, kjer je mogoč kolikor toliko lep dostop do vode. Foto Jure Eržen
Če je toplo, je gneča tako na Bledu kot v Bohinju, zato večine domačinov takrat sploh ni blizu oziroma si plavanje privoščijo zjutraj ali zvečer, ko ni toliko ljudi. V bližini je tudi naravno jezero, Šobčev bajer v kampu Šobec, ki se že vrsto let uvršča med najboljše kampe v Sloveniji, in kakor so povedali, približno petino gostov predstavljajo tisti, ki pridejo le čez dan in se bodisi kopajo bodisi rekreirajo, saj kamp ponuja obilo možnosti za športne dejavnosti.
Ob kampu Šobec teče hladna Sava Dolinka, v kateri najbolj pogumni tudi zaplavajo, še raje zaveslajo. Na Šobcu pa se lahko pohvalijo tudi z naravnim jezerom. Foto Rožle Bregar
»Na prihod enodnevnih gostov seveda vpliva tudi vreme, zato smo imeli v zadnjem času, ko je bilo bolj muhasto, malo slabši obisk,« je povedala Nina Kostanjšek, vodja turistične pisarne. Temperatura vode je bila ta teden samo 20 stopinj Celzija, vendar se je proti koncu tedna že dvigovala, medtem ko ima Sava Dolinka, na katere bregovih poležavajo številni obiskovalci Šobca, »ledenih« 12 stopinj. Za enodnevni vstop odštejejo odrasli pet, otroci do 14. leta starosti tri evre, za mlajše od 7 let pa je brezplačno. Cene so enake tudi med vikendom. Sicer pa se Gorenjci ob številnih bazenih (Kranj, Tržič, Radovljica ...) hladijo tudi v jezeru Kreda v dolini Radovne in rekah – Sori, Kokri, Savi ...
Tako je bilo že sredi junija na Blejskem jezeru, kjer ob toplih dneh mrgoli kopalcev. Foto Tomi Lombar
Kmalu spet tudi v Ljubljanici?
Ob Savi je tudi v Ljubljani – na desnem bregu nad Črnuškim mostom – od lani urejena plaža, kar je vzbudilo dober odziv, zato jo je Mestna občina Ljubljana (MOL) uredila tudi letos – na novo so utrdili brežine, nanesli prod in obnovili betonske ploščadi za sončenje, uredili pa še dostop do reke. Vendar opozarjajo, da je plaža namenjena sončenju in druženju, ne pa kopanju oziroma da je kopanje v reki na lastno odgovornost. »Si pa prizadevamo, da bi v prihodnje na reki Savi vzpostavili tudi kopališče, če bo monitoring pokazal, da je kakovost vode neoporečna in s tem primerna za kopanje,« so pojasnili na ljubljanski občini in podobno odgovorili tudi glede načrtov oživitve nekdanjega kopališča Špica na Ljubljanici.
Plaža ob Savi v Črnučah. Lani je bila dobro obiskana, zato so jo uredili tudi letos. Foto Mavric Pivk
»Izvedli smo številne ukrepe za to, da se bo v Ljubljanici spet mogoče kopati, med drugim z gradnjo manjkajoče kanalizacije na območju Rakove jelše, od leta 2017 pa izvajamo tudi dodatni monitoring vode v Ljubljanici in Savi.« Pri tem spremljajo fizikalne parametre, kot so temperatura vode, pH, elektroprevodnost, nasičenost s kisikom; mikrobiološke – morebitno prisotnost bakterij Escherichia coli, enterokokov; ter kemijske parametre – amonij, nitrat, ortofosfat, celoten fosfor, KPK5 in »rezultati kažejo, da je kemijsko stanje tako Ljubljanice kot Save vseskozi dobro. Posamezna preseganja ugotavljamo pri vsebnosti bakterij, a se stanje zlasti v Savi izboljšuje, Ljubljanica pa še ni vse dni primerna za kopanje.«
A monitoring bodo nadaljevali, z željo in ciljem, da obe reki pridobita status kopalne vode. Sicer pa je priljubljeno naravno poletno kopališče Ljubljančanov in okoličanov tudi Podpeško jezero, eno najglobljih jezer v Sloveniji. Poleti se segreje tudi do 25 stopinj, kopališče pa je urejeno na severnem bregu.
V prestolnici prav tako ne manjka bazenov in drugih vodnih zabavišč: na voljo so (občinski) odprti bazeni na lepo obnovljeni Koleziji, Kodeljevem in na Iliriji, ki ga bodo do leta 2021 obnovili, kakor je konec preteklega leta obljubil župan MOL, Zoran Janković, vedno polno in veselo je tudi v vodnem mestu Atlantis in velnesu pod milim nebom Laguna. A medtem ko bo odrasli za celodnevno kopanje na Koleziji odštel 9, ob koncih tedna in praznikih 11 evrov, otroci do 14. leta pa 7 oz. 9 evrov, bo v Laguni precej dražje: za odraslega 14 evrov, za otroka, mlajšega od 14 let, pa deset evrov, v Atlantisu še več: 16,5 evra oz. 19 (ob vikendih) za odraslega in 14 (ob vikendih 16,4) evrov za otroke, dijake, seniorje ...
Domačini vedo, kje je lepo in brez gneče
Soča je hladna, a to ljudi ne odvrne, da bi se okopali v njej. Foto Jože Suhadolnik
Najtoplejša v teh koncih je sicer Idrijca, ki doseže tudi prek 20 stopinj Celzija, največ kopalcev, zlasti domačinov, je običajno ob sotočju z Bačo, medtem ko je ob sotočju z Belco priljubljeno kopališče Pri Lajštu, ki spada med najboljša naravna kopališča v Sloveniji.
Takole so ljudje uživali pred desetimi dnevi v reki Nadiži. Foto Leon Vidic
Med najbolj obleganimi je seveda reka Nadiža, ena najčistejših in najtoplejših alpskih rek, čeprav se s slednjim trenutno še ne more hvaliti, se pa v sončnem vremenu dokaj hitro segreje. Vendar na plavanje v njej domačini ravno zaradi gneče le redko pomislijo, pač pa se poleg Idrijce raje hladijo v tolmunih prav tako lepe reke Trebuščice.
Ta del Slovenije je z vodami res bogat in sem prihajajo na kopanje tudi z goriškega konca. V Novi Gorici je sicer na voljo bazen. Omeniti pa gre še reko Vipavo, ki ima prav tako primerno temperaturo, tako da v vročih dneh tudi ob njenih bregovih vznikajo neuradna kopališče oz. plaže.
Kaj »kvari« čistost vodeKakovost voda se načeloma poslabša le po močnem dežju, na Gorenjskem predvsem zaradi spiranja površin v zaledju, se je pa v Blejskem jezeru v zadnjih letih močneje razrasla tudi invazivna vrsta školjk, občasen pojav je cvetenje na površini vode (v ugodnih razmerah se močno namnožijo alge), medtem ko je na Kolpi v sušnih obdobjih poletja opaziti bolj izrazito zastajanje pene (naravnega izvora), občasno tudi cvetenje alg. Morska voda se največkrat »pokvari« zaradi cvetenja (namnožitev alg) in po obilnem dežju ob mešanju padavinske in fekalne vode v preobremenjeni kanalizaciji, pa tudi zaradi kopalcev in nelegalnih izpustov fekalij iz plovil.
Ob zeleni Kolpi in Krki
Podobno je ob najtoplejši reki v Sloveniji nasploh, Kolpi, kjer ne manjka uradnih in neuradnih kopališč – da ima le lep dostop do reke ali košček travnika, ki je primeren za plažo –, o čemer pričajo kar ob cestah gosto parkirani avtomobili. Med najbolj priljubljenimi kopališči ob Kolpi so sicer Prelesje - Kot, Sodevci, Radenci (lepo kopališče ima Kamp Kanu Radenci), Damelj, Podbrežje - Fučkovci, Primostek, Učakovci - Vinica, Adlešiči, Dragoši - Griblje in seveda tisto v Podzemlju, kjer je tudi kamp z adrenalinskim parkom in gostinsko ponudbo.
Mokri živžav na Kolpi. Foto Voranc Vogel
Tudi ob zeleni Krki je podobno: ob cesti parkirani avtomobili, travnate plaže, prav tako kot ob Kolpi spod rok domačinov izdelani pomoli, lesene skakalnice, gugalnice ali vrvi na drevesih, ki omogočajo adrenalinske skoke v reko. Uradni in vedno dobro obiskani kopališči sta v Žužemberku – kopališče Loka – in v Straži na jezu, gneča je pogosto tudi pri mostu v Kostanjevici na Krki, v okolici Novega mesta pa na Loki, Mačkovcu in na Otočcu.
Na Obali novi bazen, kmalu tudi kopališče
Potem je tukaj še slovensko morje, ki, čeprav pogosto tožimo, kako majhno je, vseeno ponuja več kakovostnih kopališč, tudi bazenov in vodnih parkov (Aquapark Žusterna v Kopru, Obala Aquapark v Portorožu ...), pri čemer ni zanemarljivo, da je po ocenah NIJZ kakovost kopalnih voda prav na vseh sedmih kopalnih območjih in 14 naravnih kopališčih v južnoprimorski regiji v razredu »odlična«.
Večina teh (mestno kopališče KP, Simonov zaliv, Krka Strunjan, Salinera, osrednja plaža Portorož, plaža Meduza Portorož, naravno kopališče Grand Hotela Bernardin, naravno kopališče Vile Park Bernardin, Kamp Lucija) je tudi v letu 2017 dobila modro zastavo (svetovno priznan eko znak, pokazatelj (eko)kakovosti turistične destinacije).
Morje ima svoj čar, čeprav čedalje več ljudi prisega na bazene. Gneča na portoroški plaži. Foto Jure Eržen
Domačini sicer pravijo, da je pri urejenosti kopališč še veliko manevrskega prostora, se pa trenutno zelo trudijo v Kopru, ki naj bi leta 2021 dobil novo kopališče med izlivom Badaševice in Žusterno, medtem ko ima obala med Žusterno in Izolo že precej lepšo podobo, kar je rezultat dogovorov in vlaganj več slovenskih županov.
V Hotelu Metropol v Portorožu so obnovili bazen, ki deluje od zadnje polovice junija in odtlej notranji večinoma sameva. Za dnevno vstopnico odšteje odrasli 10 oz. 13 evrov med vikendi, otroci med 4. in 14. letom pa šest evrov med tednom in osem ob koncih tedna. Vendarle pa gre za hotel ob morju, a se žal v zadnjih letih ni nič vložilo v prenovo plaže, kar bi zagotovo pritegnilo goste, ki se raje kopajo v morju kot v bazenih. Na naše vprašanje, ali načrtujejo kaj v tej smeri, so na upravi hotela odgovorili, da ne bodo komentirali poslovne politike.
