Franja se ne bo vdala brez boja
Prihodnji konec tedna se bodo številni kolesarji podali na trase maratona Franja. Usoda letošnje prireditve bo znana do konca meseca.
Odpri galerijo
Čeprav je usoda letošnjega maratona Franja še negotova, bodo številni slovenski kolesarji romali na Kladje. FOTO: Blaž Samec/Delo
Slovenski ljubitelji kolesarjenja se bodo prihodnji konec tedna še bolj zavedeli, da 2020. ni običajno leto. Od 12. do 14. junija bi moral biti na sporedu za mnoge vrhunec sezone, 39. Maraton Franja BTC City, vendar se je moral kot številne druge množične prireditve ukloniti razmeram, ki jih narekuje koronska kriza.
»Imeli bomo čistilno akcijo, v soboto dopoldne na trasi barjanke, v soboto popoldne na trasi družinskega maratona, ki je tudi trasa vožnje na kronometer od Ljubljane do Domžal, v nedeljo pa na trasah malega in velikega maratona. Akcije se bodo udeležili člani KD Rog in njihovi družinski člani, dobrodošli so tudi drugi prostovoljci,« je direktor maratona Franja Gorazd Penko predstavil akcijo, na katero se bodo podali s kolesi. Trase bodo razdelili na petkilometrske odseke, vsak udeleženec se bo na enem izmed njih prelevil v čistilca. Kolesarske šprinterice bo zamenjal za običajno obutev, si nadel rumeni brezrokavnik in v vrečko za smeti zbiral tisto, kar je priletelo iz avtomobilov. Nato bo ob cesti pustil polno vrečo, ki jo bodo pobrali s kombijem, pot pa nadaljeval s kolesom.
»Čistili bomo po celotni dolžini vseh tras z izjemo odseka od Ježice do Dolgega mosta, tako da bomo vse skupaj očistili okoli 300 km cest. Že nekaj let smo imeli v mislih tovrstno akcijo, vendar nam je ni uspelo izpeljati, ker smo bili preveč zasedeni s tekmovalnim programom, dozorela pa je, ko sem se v času koronske krize peljal od Grosuplja proti Vidmu in ob cesti videl vse polno odpadkov. Avtomobilisti, ki jih mečejo, jih najbrž niti ne opazijo, s kolesa je slika drugačna. Čistilna akcija naj bi postala tradicionalna, vendar naj bi jo prihodnja leta izvajali bolj zgodaj spomladi,« je Penko še povedal o čistilni akciji, na kateri pričakuje okoli 200 udeležencev, na voljo pa bodo imeli 600 parov zaščitnih rokavic in 600 vreč za smeti.
Prihodnji konec tedna pa je na cestah, po katerih potekata velika (157 km) in mala (97 km) Franja, pričakovati tudi številne druge kolesarje. Veliko skupin »specialkarjev« po Sloveniji se dogovarja, da bodo Franjo, če ne bo šlo drugače, počastili tako, da bodo v lastni režiji prekolesarili njeno traso na dan, ko bi morala biti po prvotnem načrtu na sporedu »dirka«. Cest čez Vrhniko, Logatec, Idrijo, Cerkno, Kladje, Gorenjo vas, Škofjo Loko in Ljubljano na velikem maratonu ter čez Horjul, Vrzdenec, Suhi Dol in Lučine na malem maratonu pa se bo treba kajpak lotiti drugače kakor na varovani prireditvi.
»Če bodo šli kolesarji na traso, je prvo, kar morajo upoštevati, da bodo kolesarili v odprtem prometu in morajo zato še bolj upoštevati cestnoprometne predpise. Naj ne počnejo neumnosti in naj ne bodo pretirano razposajeni na cesti, takrat se najraje zgodi kaj nepredvidenega,« Penko opozarja na previdnost na cestah, ki bodo po drugi strani malo varnejše, ker na njih ne bo dirkaškega pridiha, ki ga s seboj sicer prinaša Franja. Ne bo pa niti okrepčevalnih postaj, tako da morajo iti kolesarji na pot opremljeni z zadostno količino hrane in pijače ali si privoščiti kakšen postanek več za kolesarsko kavo.
Penka sicer ne skrbi, da bi komu pošle moči ob cesti. »Koronska kriza je na kolo pregnala tudi takšne, ki drugače ne bi sedli nanj. V Sloveniji je zdaj najbrž za Franjo telesno dovolj dobro pripravljenih kolesarjev največ doslej. Konfiguracija maratona tudi ni pretirano zahtevna, v enem dnevu lahko tudi dolgo traso prekolesari skorajda vsak. Dobro natrenirani bodo naokoli v štirih urah, nekateri bodo potrebovali deset ur z več postanki. Tudi z električnimi kolesi se lahko podajo na cesto, ki je v dobrem stanju. Nekaj je delovišč, pri katerih se bo morda treba ustaviti, ker bo tokrat to le užitkarska vožnja, pa si to lahko privoščijo,« h kolesarjenju »za dušo« poziva Penko, ki bo s sodelavci vesel tudi vtisov kolesarjev s »Franje brez Franje«.
»Kolesarje vabimo, naj posnamejo kakšen zanimiv trenutek na trasi in nam ga pošljejo, da ga bomo objavili na naši spletni strani in družbenih omrežjih. Na naši spletni strani bo na voljo tudi priznanje, ki si ga bodo lahko natisnili tisti, ki bodo prekolesarili eno od tras,« je nadaljeval Penko, ki sicer še ni dvignil rok od možnosti, da bi letos vendarle dočakali tudi pravi maraton. Ta čas imajo na voljo še dva rezervna termina, prvi septembrski ali prvi oktobrski konec tedna.
»Ena od možnosti je bila tudi v avgustu, ko pa bi zaradi dopustov težko sestavili celotno podporno ekipo. Če bodo ukinili vse ukrepe, lahko maraton izpeljemo v običajni obliki, s skupinskim štartom v BTC. Tudi ob sedanji omejitvi zbiranja do 200 ljudi pa bi lahko pripravili malo drugačno različico. Ne nazadnje bi bila lahko podobna protokolu, ki smo ga imeli, ko smo gostili svetovno prvenstvo za amaterske kolesarje. Razdeljeni so bili v starostne bokse, ki so štartali s petminutnim razmikom, v vsakem boksu pa je bilo okoli 150 kolesarjev. V tem primeru bi se morali drugače lotiti predvsem druženja pred štartom in po koncu maratona v prireditvenem šotoru,« rešitve preigrava sogovornik, ki se bo skupaj s partnerji iz BTC Cityja in Mestne občine Ljubljana o usodi Franje 2020 odločil do konca tega meseca. In kaj je ta čas večja težava, ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa ali finančna konstrukcija maratona v času, ko so se številna podjetja znašla v težavah? »Ta čas sta za nas obe težavi enakovredni,« je še povedal Penko.
Morda bodo slovenski navdušenci nad vrtenjem pedalov svoj največji praznik dočakali jeseni, morda pa bodo prvič po letu 1982 ostali brez njega. Toda številni se ne bodo »vdali brez boja«. Trasi velikega in malega maratona bosta v nedeljo, 14. t. m., kakor kaže, polni kolesarjev, čeprav Franje (še) ne bo. Na vseh trasah kolesarskega festivala, ki so ga njegovi idejni očetje Zvone Zanoškar, Ivan Winkler in Tone Fornezzi Tof poimenovali po partizanski bolnišnici Franja in zdravnici Franji Bojc Bidovec, bodo na predvidene datume tudi člani Kolesarskega društva Rog, ki že skoraj štiri desetletja prireja največji kolesarski maraton pri nas. To pot ne bodo skrbeli za kar se da gladek potek prireditve, temveč se bodo lotili odstranjevanja odpadkov ob cestah.
»Imeli bomo čistilno akcijo, v soboto dopoldne na trasi barjanke, v soboto popoldne na trasi družinskega maratona, ki je tudi trasa vožnje na kronometer od Ljubljane do Domžal, v nedeljo pa na trasah malega in velikega maratona. Akcije se bodo udeležili člani KD Rog in njihovi družinski člani, dobrodošli so tudi drugi prostovoljci,« je direktor maratona Franja Gorazd Penko predstavil akcijo, na katero se bodo podali s kolesi. Trase bodo razdelili na petkilometrske odseke, vsak udeleženec se bo na enem izmed njih prelevil v čistilca. Kolesarske šprinterice bo zamenjal za običajno obutev, si nadel rumeni brezrokavnik in v vrečko za smeti zbiral tisto, kar je priletelo iz avtomobilov. Nato bo ob cesti pustil polno vrečo, ki jo bodo pobrali s kombijem, pot pa nadaljeval s kolesom.
Gorazd Penko prihodnji konec tedna ne bo skrbel za nemoten potek maratona Franja, temveč za odstranjevanje odpadkov s trase. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Čistili bomo po celotni dolžini vseh tras z izjemo odseka od Ježice do Dolgega mosta, tako da bomo vse skupaj očistili okoli 300 km cest. Že nekaj let smo imeli v mislih tovrstno akcijo, vendar nam je ni uspelo izpeljati, ker smo bili preveč zasedeni s tekmovalnim programom, dozorela pa je, ko sem se v času koronske krize peljal od Grosuplja proti Vidmu in ob cesti videl vse polno odpadkov. Avtomobilisti, ki jih mečejo, jih najbrž niti ne opazijo, s kolesa je slika drugačna. Čistilna akcija naj bi postala tradicionalna, vendar naj bi jo prihodnja leta izvajali bolj zgodaj spomladi,« je Penko še povedal o čistilni akciji, na kateri pričakuje okoli 200 udeležencev, na voljo pa bodo imeli 600 parov zaščitnih rokavic in 600 vreč za smeti.
Brez pretirane razposajenosti
Prihodnji konec tedna pa je na cestah, po katerih potekata velika (157 km) in mala (97 km) Franja, pričakovati tudi številne druge kolesarje. Veliko skupin »specialkarjev« po Sloveniji se dogovarja, da bodo Franjo, če ne bo šlo drugače, počastili tako, da bodo v lastni režiji prekolesarili njeno traso na dan, ko bi morala biti po prvotnem načrtu na sporedu »dirka«. Cest čez Vrhniko, Logatec, Idrijo, Cerkno, Kladje, Gorenjo vas, Škofjo Loko in Ljubljano na velikem maratonu ter čez Horjul, Vrzdenec, Suhi Dol in Lučine na malem maratonu pa se bo treba kajpak lotiti drugače kakor na varovani prireditvi.
Če bodo šli kolesarji na traso, je prvo, kar morajo upoštevati, da bodo kolesarili v odprtem prometu in morajo zato še bolj upoštevati cestnoprometne predpise. Naj ne počnejo neumnosti in naj ne bodo pretirano razposajeni na cesti.
»Če bodo šli kolesarji na traso, je prvo, kar morajo upoštevati, da bodo kolesarili v odprtem prometu in morajo zato še bolj upoštevati cestnoprometne predpise. Naj ne počnejo neumnosti in naj ne bodo pretirano razposajeni na cesti, takrat se najraje zgodi kaj nepredvidenega,« Penko opozarja na previdnost na cestah, ki bodo po drugi strani malo varnejše, ker na njih ne bo dirkaškega pridiha, ki ga s seboj sicer prinaša Franja. Ne bo pa niti okrepčevalnih postaj, tako da morajo iti kolesarji na pot opremljeni z zadostno količino hrane in pijače ali si privoščiti kakšen postanek več za kolesarsko kavo.
Čistilna akcija na trasah maratona Franja naj bi postala tradicionalna, vendar jo nameravajo prihodnja leta izvajati bolj zgodaj spomladi.
Penka sicer ne skrbi, da bi komu pošle moči ob cesti. »Koronska kriza je na kolo pregnala tudi takšne, ki drugače ne bi sedli nanj. V Sloveniji je zdaj najbrž za Franjo telesno dovolj dobro pripravljenih kolesarjev največ doslej. Konfiguracija maratona tudi ni pretirano zahtevna, v enem dnevu lahko tudi dolgo traso prekolesari skorajda vsak. Dobro natrenirani bodo naokoli v štirih urah, nekateri bodo potrebovali deset ur z več postanki. Tudi z električnimi kolesi se lahko podajo na cesto, ki je v dobrem stanju. Nekaj je delovišč, pri katerih se bo morda treba ustaviti, ker bo tokrat to le užitkarska vožnja, pa si to lahko privoščijo,« h kolesarjenju »za dušo« poziva Penko, ki bo s sodelavci vesel tudi vtisov kolesarjev s »Franje brez Franje«.
Jeseni maraton, kot smo ga bili vajeni?
»Kolesarje vabimo, naj posnamejo kakšen zanimiv trenutek na trasi in nam ga pošljejo, da ga bomo objavili na naši spletni strani in družbenih omrežjih. Na naši spletni strani bo na voljo tudi priznanje, ki si ga bodo lahko natisnili tisti, ki bodo prekolesarili eno od tras,« je nadaljeval Penko, ki sicer še ni dvignil rok od možnosti, da bi letos vendarle dočakali tudi pravi maraton. Ta čas imajo na voljo še dva rezervna termina, prvi septembrski ali prvi oktobrski konec tedna.
Bomo letos videli nepregledno kolesarsko reko po slovenskih cestah? FOTO: Igor Mali
»Ena od možnosti je bila tudi v avgustu, ko pa bi zaradi dopustov težko sestavili celotno podporno ekipo. Če bodo ukinili vse ukrepe, lahko maraton izpeljemo v običajni obliki, s skupinskim štartom v BTC. Tudi ob sedanji omejitvi zbiranja do 200 ljudi pa bi lahko pripravili malo drugačno različico. Ne nazadnje bi bila lahko podobna protokolu, ki smo ga imeli, ko smo gostili svetovno prvenstvo za amaterske kolesarje. Razdeljeni so bili v starostne bokse, ki so štartali s petminutnim razmikom, v vsakem boksu pa je bilo okoli 150 kolesarjev. V tem primeru bi se morali drugače lotiti predvsem druženja pred štartom in po koncu maratona v prireditvenem šotoru,« rešitve preigrava sogovornik, ki se bo skupaj s partnerji iz BTC Cityja in Mestne občine Ljubljana o usodi Franje 2020 odločil do konca tega meseca. In kaj je ta čas večja težava, ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa ali finančna konstrukcija maratona v času, ko so se številna podjetja znašla v težavah? »Ta čas sta za nas obe težavi enakovredni,« je še povedal Penko.
