Hrepenenje

V vsaki ljubezenski zgodbi tiči možnost zgodbe o bridkosti, piše Vesna Milek.
Fotografija: Knjiga Lege življenja, se začne s pionirji zrakoplovstva in človekovim večnim hrepenenjem po svobodi. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Knjiga Lege življenja, se začne s pionirji zrakoplovstva in človekovim večnim hrepenenjem po svobodi. FOTO: Shutterstock

Povežeš dve osebi, ki prej nista bili povezani: in včasih se svet spremeni, včasih ne. Nemara ju to stre in se vžgeta ali pa se vžgeta in ju stre. Toda včasih, včasih nastane nekaj novega in svet se spremeni, piše Julian Barnes v drobni knjižici Lege življenja, ki je v prevodu Miriam Drev ravnokar izšla pri založbi UMCO, časopis Guardian pa jo je uvrstil med sto najboljših knjig 21. stoletja. V prvem delu opisuje zgodovino angleško-francoskega balonarstva in njegove pionirje, tudi pionirje zrakoplovne fotografije, kot je bil časnikar, karikaturist, fotograf, balonar in izumitelj Gaspard-Félix Tournachon - Nadar.

Drugi del knjige je presunljiva meditacija ob izgubi Barnesove življenjske popotnice, literarne agentke Pat Kavanagh. Moški in ženska, v tistem prvem zanosu, tistem prvem hrumečem občutku povzdignjenosti, sta veličastnejša od svojih posamičnih jazov, pravi Barnes. Skupaj vidita dlje in jasneje.

Tako sta nekaj časa videla dlje in jasneje francoska gledališka diva, božanska Sarah Bernhardt, in svetovni popotnik, član sveta zrakoplovnega društva Fred Burnaby, ki ju je združila ljubezen do letenja, dvigniti se pod oblake. Balonarstvo je pomenilo svobodo, svobodo, ki je bila podrejena silam vetra in vremena. A je bilo vredno tvegati. Vsaka ljubezenska zgodba je potencialna katastrofa, tako kot je vsak polet z balonom potencialna katastrofa.

Polkovnik Fred Burnaby iz konjeniške enote kraljeve garde je 23. marca 1882 vzletel iz Dovrske plinarne. Sarah Bernhardt, najslavnejša igralka svoje dobe, je štiri leta pred tem vzletela iz središča Pariza in pristala v bližini Émerainvilla. Burnaby se je zaljubil v to nenavadno, rdečelaso, neustrašno bitje, in žal ni bil edini. Nenehno je imela ob sebi zbirko ljubimcev in zbirko živali. Na turneji po Angliji si je kupila geparda in sedem kameleonov ter v Liverpoolu volčjaka, piše Barnes. V njenem zverinjaku so bili še opica Darwin, levji mladič Hernani II in psa z imenoma Cassis in Vermouth. V New Orleansu si je kupila aligatorja, ki se je na dieto z mlekom in šampanjcem odzval s poginom. Imela je tudi navadnega udava, ki je goltal blazine s kavča in ga je bilo treba ustreliti, kar je naredila Sarah sama. Freda Burnabyja takšno bitje ni spravilo iz tira.



»Živimo na ravnem, na tleh in vendar – in prav zato – hrepenimo,« piše Julian Barnes. »Pripeti na tla lahko včasih sežemo enako daleč, kot sežejo Bogovi. Nekateri se vzpnejo pod oblake prek umetnosti, drugi prek vere; večina pa prek ljubezni.«

V vsaki ljubezenski zgodbi tiči možnost zgodbe o bridkosti. Zakaj potemtakem vztrajno hrepenimo po ljubezni? Zato, ker je ljubezen srečiš­če resnice in čarovnije. Resnice, kakor v fotografiji; čarovnije, kakor v balonarstvu. Obstaja neka nemška beseda, Sehnsucht, ki nima angleške ustreznice, pomeni koprnenje po nečem. C. S. Lewis jo je opredelil kot neutolažljivo hrepenenje v človeškem srcu po nečem, »ne da bi znali vedeti povedati, po čem«.

V resnici mnogi med nami vemo povedati, po čem hrepenimo. Hrepenimo po svobodi. Hrepenimo po času brez nenehnega dirigiranega zastraševanja, hrepenimo po koncertih, uglašeni na skupni imenovalec glasbe z odra, po živi umetnosti in skrivnostni alkimiji odra, po galerijah brez zadušljivega zraka in mask, po času, ko se je zdelo, da je svet brez mej in da lahko jutri odidemo, odpotujemo, odletimo drugam, začutimo drugo kulturo, vdihnemo drug zrak, slišimo druge jezike.

V tej knjigi, ki se začne s pionirji zrakoplovstva in človekovim večnim hrepenenjem po svobodi ter nadaljuje v pretresljivo preizpraševanje bolečine ob izgubi ljubljene osebe … ob Barnesovem izčiščenem, skoraj faktografskem slogu pisanja lahko prepoznaš mnogo različnih stvari – in jih, tako kot v vsaki dobri knjigi, preneseš v ta čas. Pomembno je, da se lahko dvignemo, kakor pravi Barnes, prek umetnosti, vere ali ljubezni. Od zgoraj lažje vidimo celotno sliko. In se zavemo, kako pomembno je, da se znamo – dvigniti iz ustaljenih okvirov, pogledati čas, v katerem smo se znašli, iz drugih zornih kotov, dvigniti se proti poneumljanju, represiji, proti življenju v škatli – in izbrati življenje.

Komentarji: