»Izenačili so nas z nočnimi klubi«

Koronavirus je industrijo fitnesa prizadel močneje kot večino drugih športno-rekreativnih panog.
Fotografija: Lstniki in člani srčno upajo, da vlada fitnesov ne bo znova zaprla, saj s tem omejuje ravno tiste aktivnosti, ki skrbijo za dobro odpornost prebivalstva. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Lstniki in člani srčno upajo, da vlada fitnesov ne bo znova zaprla, saj s tem omejuje ravno tiste aktivnosti, ki skrbijo za dobro odpornost prebivalstva. FOTO: Jože Suhadolnik

Samo dva prvinska strahova obstajata, na začetku romana Cigan, ampak najlepši ugotavlja hrvaški pisatelj Kristian Novak. »Rodiš se s strahom pred glasnimi zvoki in strahom pred padanjem.« Vsakič, ko v zadnjih mesecih izstopim iz fitnes centra, se mi zdi, da sta prvinska strahova mutirala: spremenila sta se v strah pred okužbo s koronavirusom in strah pred tem, da se bom prehladil, saj se zaradi varnostnih ukrepov po vadbi nisem smel stuširati in zato domov odhajam preznojen.

Kateri scenarij je statistično verjetnejši, bi bilo sila težko dokazati, v špekulacije pa se – v današnjih časih še sploh – ne velja spuščati, zato prepuščam bralcu, da si ob branju tega prispevka ustvari svoj sklep.
 

Mrk fitnesa


Koronavirus je industrijo fitnesa prizadel močneje kot večino drugih športno-rekreativnih panog. Medtem ko ima skoraj vsak rekreativec doma tekaške copate ali cestno kolo, je občutno manj tistih, ki imajo v garaži kletko za dvigovanje uteži. In ko so se marca letos zaprli fitnesi po vsej Sloveniji, je tako za ponudnike (fitnes središča) kot uporabnike (rekreativce) nastopil dvomesečni mrk.

Če je zaprtje fitnesov za drugo skupino pomenilo predvsem kakšen kilogram več ali manj – odvisno od tega, ali je vadeči hujšal ali pridobival mišično maso –, je za prvo pomenil izpad prihodkov.

Slovenski fitnesi so zato oblikovali pobudo, v kateri odločevalce pozivajo, naj jeseni ne zaprejo njihovih prostorov. »Slovenska fitnes industrija je že zdaj na kolenih. Ljudje so od marca prestrašeni, nezaupljivi in zavedeni,« so zapisali v sporočilu za javnost. Trening v fitnesu ugodno vpliva na krepitev imunskega sistema, zato bi bilo po njihovem nujno, da se ljudem v mrzlih mesecih omogoči tovrstna vadba.

NIJZ priporočila za preprečevanje okužb z novim koronavirusom v fitnesih deli na splošna in posebna. FOTO: Jože Suhadolnik
NIJZ priporočila za preprečevanje okužb z novim koronavirusom v fitnesih deli na splošna in posebna. FOTO: Jože Suhadolnik


Navedli so tudi nekaj raziskav iz tujine, ki potrjujejo, da fitnes centri pogosto niso med žarišči okužb. Vodilna svetovna organizacija za fitnes IHRSA s sedežem v ZDA, ki skrbi za poslovanje in menedžment športnorekreacijskih centrov po vsem svetu, je podala na­slednje ugotovitve: od skoraj petdeset milijonov vstopov na 2877 lokacijah je bilo 1155 primerov covida-19, kar znese 0,002 odstotka. Nobena od teh okužb se ni prenesla na druge vadeče, prav tako znotraj teh skoraj 3000 centrov niso zasledili širjenja okužb.



Tudi britanski UKactive je v zadnji raziskavi ugotovil, da so v fitnes centrih tveganje za prenos okužbe s koronavirusom majhno. Po njihovih podatkih je bilo v 1300 vadbenih centrih med 10.000 obiski 0,02 odstotka pozitivnih testov.

»Verjamemo, da bo država razumela naša stališča in dejstva ter nam v prihodnje pomagala, da nadaljujemo svoje poslanstvo – skrb za boljši imunski sistem in boljše zdravje državljanov vseh starosti. Slovenska fitnes industrija si zasluži kanček empatije naših vodilnih, računamo pa na podporo in pomoč, kot jo je zagotovila drugim gospodarskim panogam,« je v sporočilu zapisal Marko Geršak, pobudnik Slovenske fitnes iniciative, ki je sredi prejšnjega tedna spregovoril tudi za Delo.

»Nesmiselno je bilo, da so konec aprila spet začela delovati športna društva, fitnesi pa ne. Izenačili so nas z nočnimi klubi, kar gotovo ni primerljivo,« je tedaj kolegu Janu Klokočovniku dejal Geršak, tudi direktor fitnes studia Bodifit. Meni, da je kriva zakonodaja, saj ob izbruhu zdravstvene krize ni bilo jasno, kam sodi njihovo področje. »Fitnes zveza nima nobene odločevalske funkcije. Mi nismo imeli nobenega sogovornika, s katerim bi komunicirali, olimpijski komite se ni zavzel za nas. V 90. letih so bila to telovadna društva, v zadnjih dveh desetletjih pa so se preoblikovala; zaradi načina dela so zdaj to podjetja in samostojni podjetniki. Zato se država ni vprašala o našem poslanstvu.«
Na vprašanje, kolikšna verjetnost obstaja, da vlada ob trenutnem porastu števila okužb spet zapre fitnes središča, je Maja Tasič, predstavnica za odnose z javnostmi v podjetju Bodifit, odgovorila, da trenutno »težko sodijo, ampak srčno upajo, da tega vlada ne bo več naredila, saj nima smisla, da omejuje ravno tiste aktivnosti, ki skrbijo za dobro odpornost prebivalstva«.
 

Vse isto, le z maskami

Na tem mestu je treba poudariti, da za zdaj o zaprtju fitnes središč lahko govorimo le hipotetično. »Zaradi intenzivne fizične aktivnosti, hitrega gibanja in pospešenega dihanja se sprošča večja količina kapljic iz ust in potencialno tudi novega koronavirusa, zato je tveganje za prenos okužbe v zaprtih prostorih za fitnes večje,« piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Z doslednim upoštevanjem priporočil je mogoče tveganje za prenos virusa zmanjšati, ne pa popolnoma izključiti. Odločitev o izvajanju dejavnosti fitnesa je izključno odgovornost vsakega od udeleženih. Priporočila za ukrepe bodo na NIJZ glede na epidemiološko situacijo sproti posodabljali.

»Fitnes ni kontaktni šport, med vadečimi ni dotikov, na splošno se ohranja meter in pol razdalje, že prej se je. Naši člani pravijo, da je vse enako, kot je bilo, le da zdaj uporabljajo maske. Tudi če se udeležiš skupinske vadbe, moraš imeti vsaj meter in pol prostora. Na 150 do 200 kvadratnih metrih dvorane lahko sprejmemo od 20 do 30 ljudi, v vsakem primeru morata biti v takšnih prostorih zračenje in ventilacija dovolj močna, to določajo že mednarodni standardi,« je Geršak opisal, kako je videti izpolnjevanje varnostnih standardov v praksi.

Fitnes ni kontaktni šport, med vadečimi ni dotikov, na splošno se ohranja meter in pol razdalje. FOTO: Eric Gaillard/Reuters
Fitnes ni kontaktni šport, med vadečimi ni dotikov, na splošno se ohranja meter in pol razdalje. FOTO: Eric Gaillard/Reuters


NIJZ sicer priporočila za preprečevanje okužb z novim koronavirusom v fitnesih deli na splošna – ta veljajo za vse zaprte prostore, in sicer razkuževanje rok ali vzdrževanje medsebojne razdalje – ter posebna. Med slednja spadajo nekateri praktični, pa tudi nekoliko manj praktični napotki. Da na vadbe ne hodijo osebe, ki imajo znake akutne okužbe dihal, bi moralo biti samoumevno vedno, ne le v kriznih časih. Prav tako je razumljivo, da je treba zagotoviti karseda veliko razkužil na vid­nih mestih. Vsi rekviziti, oprema in naprave, ki se bodo uporabljali med vadbo, morajo biti prej ustrez­no razkuženi.

Toda da je treba prhe razkuževati po vsakem uporabniku, prav tako garderobne omarice in klopi v garderobah, je za večino fitnesov tako rekoč neizvedljivo. »Če to ni mogoče, uporabo prh in garderob odsvetujemo,« piše NIJZ in tisti fitnesi, ki razkuževanja ne morejo zagotoviti, jih raje zaprejo. »Prhanje samo ni sporno, gre za to, da je treba po vsakem uporabniku površino razkužiti, zato so najbrž v nekaterih centrih presodili, da tega ne bodo mogli primerno opravljati, in so omejili dostop do prh,« je pojasnila Maja Tasič in dodala, da jim v Bodifitu za zdaj uspeva dobro vzdrževati čistočo in prhe razkužiti po vsakem uporabniku.

Komentarji: