Jasno določite naloge in posledice
Najstnika imata spisek nalog, ki naj bi jih opravila vsak dan med počitnicami, a ko se starša vrneta domov, je opravljenega malo ali nič, konča pa se se kričanjem. Kaj storiti?
Odpri galerijo
Otrokom že od malega nalagajte lažja opravila, da jim preidejo v navado. FOTO: Shutterstock
Imam sina in hčer, stara 11 in 13 let. Med počitnicami sta pogosto sama doma, saj z možem nimava veliko dopusta, najini starši živijo zunaj mesta, na kakšne tabore in druge dejavnosti pa nočeta. Vsako jutro, ko se odpravim v službo, jima pustim listek z napotki, kaj naj postorita, vendar zaman. Ko se vrnem domov, je koš poln smeti, posoda čaka pomita v stroju, v pomivalnem koritu pa umazana, niti v trgovino se jima ne ljubi po sveže žemlje.
Še svoje postelje ne pospravita, ko iz nje vstaneta, da o perilu ne govorim, čeprav sem ju učila, kako vključiti pralni stroj ... Zdi se, kot da vse dopoldne preždita ob računalniku. Vsako jutro si rečem, da ne smem znoreti, ko se bom popoldne vrnila, vendar mi počasi že popuščajo živci. Včasih se ne morem obvladati in nanju kričim, pridruži se mi tudi mož. Kako naj dosežem, da me bosta bolj upoštevala, saj delam v njuno dobro? Mihaela
Pozdravljena Mihaela, očitno je, da vas otroka ne upoštevata oziroma vesta, da ne bo zanju nobenih resnih posledic. Res je tudi, da bi pri tej starosti morala vse omenjeno opraviti brez posebnega pregovarjanja. Temu rečemo dogovori in so rezultat pravilne vzgoje.
Težava, s katero se srečujete vsakodnevno, verjetno tudi med šolo, je pogosta tudi v drugih družinah, kjer otrok niso vzgajali v odgovorne osebe, kar pa se začne že zelo zgodaj. Večina staršev si želi, da bi njihovi otroci pri domačih opravilih več pomagali in sodelovali. To je dobro za vse, predvsem pa za otroke, saj dobijo občutek sposobnosti, potrditve, da zmorejo, vključeni so v hišna opravila in ob tem pridobivajo občutek pomembnosti. Otroci radi pomagajo, a seveda le, če ste kot starši imeli pravilen pristop in vzgojo. Že od malega jih morate vabiti k sodelovanju, ko pospravljate. Začnete z majhnimi in lažjimi opravili in jih s starostjo prilagajate. Poskrbite, da se med delom zabavate.
Otroci pri domačih opravilih radi pomagajo, a seveda le, če ste starši imeli pravilen pristop in vzgojo.Najstnikoma morata oba z očetom dodeliti naloge za naslednji dan in jima tudi jasno povedati, kaj bo sledilo, če tega ne bosta opravila. Ko omenjate, da sta verjetno vse dopoldne na računalniku, je idealno, da če ob prihodu domov ne bo narejeno, kar ste se dogovorili, računalnik vzamete. Seveda jima morate prej jasno povedati, kaj bo sledilo, če ne opravita, kar pričakujete od njiju. In da vas bosta jemala resno, morate to tudi storiti.
Naslednji dan vzamete tudi telefona (predvidevam, da jih imata), če še vedno ne bo opravljeno, in ničesar ne vrnete, dokler ne opravita, za kar ste se dogovorili. To ni kazen, temveč posledica njunih dejanj. Ker sta že najstnika, bo zelo verjetno sledil hud upor, jok, izsiljevanje ... ampak to morata z možem zdržati in ne odstopati ali popuščati, kar naredi veliko staršev, zato ne zmorejo vzpostaviti reda.
Vedno poudarjam, da je naloga staršev otroke vzgojiti v samostojne in odgovorne osebe. Prav tako vedno poudarjam, da bi otrok ob vstopu v najstništvo moral poznati že vsa hišna opravila, od pomivanja in pospravljanja posode do pospravljanja svoje sobe in vseh stvari za seboj. Naučiti se mora upravljati aparate, sesalnik, pomivalni, pralni stroj. Znati mora pripraviti malico in preproste obroke ... Otroci, ki hodijo na razne tabore, denimo s taborniki, vse to usvojijo brez težav, se pravi, da jih tudi starši lahko naučite.
Vzgoja se začne z rojstvom in se spreminja s starostjo otroka. Tako stari, kot sta vaša sin in hči, bi vse te zadolžitve morali opravljati vsakodnevno, ne samo med počitnicami. Doma morate doseči dogovor, kaj bo kdo delal, in se tega držati. Seveda morata tudi starša sodelovati. Med vikendi skupaj pospravljajte, pripravljajte obroke, če imate vrt, ga urejajte skupaj, skupaj operite avto ... Delo razdelite na več manjših korakov in pri tem pomagajte.
Zapišite vse obveznosti za vse družinske člane in potem bodite dosledni pri njihovem izvajanju. To je edini način, da bo delo otrokom prišlo v kri. Ko nekaj opravljamo pogosto, nam preide v navado. Otroci sami od sebe niso motivirani za sesanje. Začnejo, ko jim mi pokažemo. Sprva z njimi sesamo, nato jim to delo določimo kot obveznost in sčasoma jim postane navada.
Za vsako opravljeno delo otroka pohvalite, da ne bosta imela zgolj občutka, da gre za obveznosti, temveč bosta vedela, da sta tudi sama pomembno prispevala k prijetnejšemu družinskemu okolju.
***
Mojca Stonič je specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka.
Še svoje postelje ne pospravita, ko iz nje vstaneta, da o perilu ne govorim, čeprav sem ju učila, kako vključiti pralni stroj ... Zdi se, kot da vse dopoldne preždita ob računalniku. Vsako jutro si rečem, da ne smem znoreti, ko se bom popoldne vrnila, vendar mi počasi že popuščajo živci. Včasih se ne morem obvladati in nanju kričim, pridruži se mi tudi mož. Kako naj dosežem, da me bosta bolj upoštevala, saj delam v njuno dobro? Mihaela
Pozdravljena Mihaela, očitno je, da vas otroka ne upoštevata oziroma vesta, da ne bo zanju nobenih resnih posledic. Res je tudi, da bi pri tej starosti morala vse omenjeno opraviti brez posebnega pregovarjanja. Temu rečemo dogovori in so rezultat pravilne vzgoje.
Težava, s katero se srečujete vsakodnevno, verjetno tudi med šolo, je pogosta tudi v drugih družinah, kjer otrok niso vzgajali v odgovorne osebe, kar pa se začne že zelo zgodaj. Večina staršev si želi, da bi njihovi otroci pri domačih opravilih več pomagali in sodelovali. To je dobro za vse, predvsem pa za otroke, saj dobijo občutek sposobnosti, potrditve, da zmorejo, vključeni so v hišna opravila in ob tem pridobivajo občutek pomembnosti. Otroci radi pomagajo, a seveda le, če ste kot starši imeli pravilen pristop in vzgojo. Že od malega jih morate vabiti k sodelovanju, ko pospravljate. Začnete z majhnimi in lažjimi opravili in jih s starostjo prilagajate. Poskrbite, da se med delom zabavate.
Otroci pri domačih opravilih radi pomagajo, a seveda le, če ste starši imeli pravilen pristop in vzgojo.
Naslednji dan vzamete tudi telefona (predvidevam, da jih imata), če še vedno ne bo opravljeno, in ničesar ne vrnete, dokler ne opravita, za kar ste se dogovorili. To ni kazen, temveč posledica njunih dejanj. Ker sta že najstnika, bo zelo verjetno sledil hud upor, jok, izsiljevanje ... ampak to morata z možem zdržati in ne odstopati ali popuščati, kar naredi veliko staršev, zato ne zmorejo vzpostaviti reda.
Vedno poudarjam, da je naloga staršev otroke vzgojiti v samostojne in odgovorne osebe. Prav tako vedno poudarjam, da bi otrok ob vstopu v najstništvo moral poznati že vsa hišna opravila, od pomivanja in pospravljanja posode do pospravljanja svoje sobe in vseh stvari za seboj. Naučiti se mora upravljati aparate, sesalnik, pomivalni, pralni stroj. Znati mora pripraviti malico in preproste obroke ... Otroci, ki hodijo na razne tabore, denimo s taborniki, vse to usvojijo brez težav, se pravi, da jih tudi starši lahko naučite.
Vzgoja se začne z rojstvom in se spreminja s starostjo otroka. Tako stari, kot sta vaša sin in hči, bi vse te zadolžitve morali opravljati vsakodnevno, ne samo med počitnicami. Doma morate doseči dogovor, kaj bo kdo delal, in se tega držati. Seveda morata tudi starša sodelovati. Med vikendi skupaj pospravljajte, pripravljajte obroke, če imate vrt, ga urejajte skupaj, skupaj operite avto ... Delo razdelite na več manjših korakov in pri tem pomagajte.
Zapišite vse obveznosti za vse družinske člane in potem bodite dosledni pri njihovem izvajanju. To je edini način, da bo delo otrokom prišlo v kri. Ko nekaj opravljamo pogosto, nam preide v navado. Otroci sami od sebe niso motivirani za sesanje. Začnejo, ko jim mi pokažemo. Sprva z njimi sesamo, nato jim to delo določimo kot obveznost in sčasoma jim postane navada.
Za vsako opravljeno delo otroka pohvalite, da ne bosta imela zgolj občutka, da gre za obveznosti, temveč bosta vedela, da sta tudi sama pomembno prispevala k prijetnejšemu družinskemu okolju.
***
Mojca Stonič je specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka.
Po elektronski pošti
Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje.
Svetujejo Tjaša Kočevar Dakić (parents life coach, CIMI) in Mojca Stonič (specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka), Šola za vzgojo staršev; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; psihologinja Tjaša M. Kos; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.
Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje.
Svetujejo Tjaša Kočevar Dakić (parents life coach, CIMI) in Mojca Stonič (specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka), Šola za vzgojo staršev; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; psihologinja Tjaša M. Kos; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.
