Ljubim jo, a se bojim, da se bom opekel

Ne bova mogla preceniti, kako globoka je voda, dokler stojiva na bregu in gledava vanjo.
Fotografija: Veliko ste dosegli in videti je, da vam je življenje ponudilo priložnost še za eno veliko, čudovito izkušnjo. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Veliko ste dosegli in videti je, da vam je življenje ponudilo priložnost še za eno veliko, čudovito izkušnjo. FOTO: Shutterstock

Pozdravljeni!

Prvič pišem kaj takšnega, zato upam, da bo razumljivo in da ne bo izpadlo preveč smešno. Pravzaprav se zdim samemu sebi včasih res kar smešen, večino časa pa izgubljen in zmeden. Približujem se svojim šestdesetim. V življenju sem marsikaj dosegel. Uspešna firma, odrasli, preskrbljeni otroci, hiša, vikend, precej prijateljev, še več znancev … Ne morem se pritoževati nad življenjem. Zakon je pač bil, kar je bil. Sčasoma vse bolj le še funkcionalna zveza, brez ljubezni, empatije in strasti. Vendar sva ostala skupaj – zaradi otrok in ker sva poslovno dobro sodelovala. Čustev že zdavnaj ni bilo več. V času korone so se v meni skristalizirale misli, ki sem jih že dolgo čutil, tako da sva sporazumno prekinila zvezo in ostajava povezana zgolj po utilitarni poti, torej prek firme in nepremičnin.

Pred časom pa sem spoznal čudovito žensko. Od mene je mlajša 15 let. Kar žari in kipi od življenja. Prijazna, topla, srčna, odprta, aktivna … Kot bi mi bila duša dvojčica. Všeč so nama iste stvari, oba uživava v športu, z njo doživljam strast, ki je prej nikoli nisem. Pravi, da noče resne zveze. Nedavno je prekinila razmerje z zelo uspešnim starejšim moškim, ki jo je močno zaznamovalo. O tem ne govori, vendar slutim iz njenih besed, da je tam še veliko čustev. Bojim se, da ji ne bom dovolj. Krasna ženska je. Polnokrvna. Nisem prepričan, da ji lahko čustveno dam, kar si želi. Bojim se jo razočarati, zato razmišljam, da bi kar prekinil zvezo. Ona je vedno nasmejana, dobre volje, zna me ohrabriti, potolažiti, me dvigniti. Ne bi je rad izgubil, hkrati pa je nočem razočarati in prizadeti ter ji obljubljati stvari, za katere vem, da jih ne zmorem. Bojim se, da je še vedno preveč čustveno vpeta v prejšnjo zvezo. Skrbi me razlika v letih. Kaj bo rekla okolica? Kako se bo to razmerje razvijalo čez leta? Predvsem pa me skrbi, da ji, ko se bo polegla začet­na evforija, ne bom dovolj.

Naj končam zvezo, dokler je še čas, ali naj se prepustim in tvegam stres in razočaranje – za naju oba?

Marko

----

Dragi Marko,

ste pred veliko dilemo. V zakonu očitno niste bili izpolnjeni in srečni, zato ste ga končali. Zdaj pa ste se povezali z žensko, ki vam ustreza in vam naklonjenost očitno vrača, vi pa dvomite o svoji sreči in se mučite z raznimi vprašanji, na katera pravzaprav ni odgovora in bo nanje najzanesljiveje odgovoril čas.

Kljub uspešni poslovni poti se na podlagi vašega pisanja sprašujem, kako je z vašo samopodobo. Vaši dvomi, vprašanja, dileme o tem, ali boste lahko osrečili žensko, ki očitno uživa v vaši družbi, in občutek, da ji tako ali drugače ne boste dovolj, namreč kažejo na težave s samopodobo. Te se pogosto pojavijo v dolgotrajnih nezadovol­jujočih odnosih, kjer ljudje ostajajo dolgo časa skupaj, čeprav med njimi ni več ljubezni in spoštovanja. Skrb za otroke in nepremičnine ne more nadomestiti polnokrvnega živega stika. Običajno so v takšnih situacijah bolj ali manj pikre in prikrite zbadljivke na dnevnem redu, to pa načenja občutek lastne vred­nosti. Poseben problem je pri tem seksualna deprivacija, ki ima lahko zelo neugodne posledice za moško samopodobo.

Vaša negotovost je torej razum­ljiva. Iz vašega pisanja pa je čutiti tudi, da si želite razvoja te zveze. Strah pred tem, da bi bili prizadeti, je lahko velika ovira na poti do sreče, občutka izpolnjenosti in povezanosti.

Marko, ne bova mogla preceniti, kako globoka je voda, dokler stojiva na bregu in gledava vanjo. Treba bo preveriti globino, se zmočiti in vsaj vreči kakšen kamen, da vidiva, kako odmeva. Predstavljam si, da pravzaprav niti nimate zelo velike izbire. Srce vas vleče k novi ženski, a se bojite razočaranja.

Glede na to, da je simpatija, kot pišete, obojestranska, je zdaj idealen trenutek, da se pogovorita o svojih pričakovanjih, dilemah, strahovih … To je prednost ljubezni v zrelejših letih – nismo več tako zaletavi, morda si lahko damo nekaj več časa in prostora. Odkrita, spoštljiva komunikacija in vživljanje v drugega, torej to, da razvijate empatijo, so dobra orodja za razvijanje odnosa, ki vam je očitno pomemben. Saj veste, tudi rože brez vode ovenijo.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock

Namesto hitrih, nenadnih odločitev se raje poskušajte osredotočiti na grajenje in razvijanje odnosa, ki bo za vas in za vašo novo prijateljico izpolnjujoč.

V zrelejših letih ljudje nismo več nepopisani listi. Vsak od nas nosi v sebi pretekle izkušnje, ki so nas tako ali drugače zaznamovale. To ni nujno slabo. Lahko je tudi veliko bogastvo, nekaj, kar nas dela enkratne, neponovljive, navdihujoče. Tako kot vaša nova prijateljica nosi v sebi zapise preteklih odnosov, jih tudi vi. Da bi lahko zaživela vajino zvezo, bosta morala najti način, kako obvladovati in shajati s temi vsebinami. To pa bo šlo najlažje z iskrenim pogovorom, tudi o temah, ki vas mučijo.

Predvsem pa je to faza, ko naj bi se imela dobro, ko naj bi se povezala. Namesto da toliko razmišljate o različnih možnostih, se raje aktivno lotite doživljanja in uresničevanja kakšnega od potencialov, ki jih imata skupaj.

Veliko ste že dosegli v življenju in videti je, da vam je ponudilo prilož­nost še za eno veliko, čudovito izkušnjo. Verjamem, da boste z odprto, iskreno komunikacijo in vestno skrbjo zase pregnali dvome in začeli ustvarjati zaupanje med vama.

Toplo vas pozdravljam in vam želim vse dobro na vaši poti.

Tjaša M. Kos

Komentarji: