Mantra golfistov: V slogi je moč!
Predsednik Žiga Osterc pred dnevom slovenskega golfa napoveduje 20.000 igralcev čez štiri leta. V Sloveniji je 16 igrišč, aktivnih je 45 klubov.
Odpri galerijo
Na nedavnem državnem prvenstvu v Smledniku je bil najboljši Kristjan Vojteh Burkelca (Trnovo) pred Janom Hribernikom (Ptuj) in Jakom Babnikom (Trnovo). Med dekleti so bile na zmagovalnem odru članice Racman Golf Kluba: prvakinja Inja Fric, druga Neža Šiftar in Barbara Car. Foto Leon Vidic
"Golf je strast!" je med prijetnim klepetom potrdil Žiga Osterc, ki je decembra 2019 zasedel položaj predsednika Golf zveze Slovenije. V tej vlogi želi izboljšati podobo golfa pri nas, povečati število igralcev ter zagotoviti dovolj finančnih sredstev za razvoj vrhunskega golfa v Sloveniji. "Moj cilj je, da imamo na koncu mojega mandata v Sloveniji 20.000 igralcev golfa," smelo napoveduje 43-letni podjetnik iz Ljubljane, ki palice po zelenih livadah vihti od leta 2006. Danes je na sončni strani Alp 16 igrišč, okoli 5000 registriranih golfistov in 45 klubov, največji je Arboretum s prek 700 člani. V nedeljo, 30. avgusta bodo imeli radovedneži priložnost, da na dnevu slovenskega golfa širom po državi spoznajo in se morda zapišejo tej čudoviti igri.
Novi prvi mož GZS se je moral za razliko od treh predhodnikov (Mirko Vovk, Edvard Oven, Marijan Jurenec) že na začetku svojega mandata na čelu organizacije soočiti tudi s težavami, ki jih je povzročila pandemija covida-19. "Moja ključna vloga je povezovalna. Povezati je treba golf igrišča, klube, učitelje in vse strokovne delavce, da delamo skupaj," poudarja Osterc. Prav golf je bil prvi, ki se je z dovoljenjem in priporočili NIJZ in vlade izvil iz primeža karantene, in tako celo prišel do dodatne medijske pozornosti. Kako tudi ne, gre za individualni šport v naravi, brez prepovedanih človeških stikov. Konec maja so že organizirali prvo domače tekmovanje, v drugi polovici junija pa celo mednarodno tekmovanje.
V kriznem obdobju je administracija GZS pridno delala in med drugim pripravljala projekt Dan Slovenskega golfa, ki bo 30. avgusta na 12 igriščih, to pa je le ena v vrsti promocijskih aktivnosti, ki jih bodo izvedli. Vabijo negolfiste, da pridejo na brezplačno uro vadbe in sodelujejo na turnirju na igriščih z 9 luknjami v družbi golfistov (podrobne informacije na golfportal.si).
Tudi s tem bi radi prebili zid nepoznavanja oziroma odpravili napačne predstave o golfu; češ da gre za drag, dolgočasen in širšim množicam nedostopen šport. "Prav golfisti smo najboljši promotorji svojega športa. V Sloveniji je bilo skupno registriranih že prek 15.000 igralcev golfa, trenutno je aktivnih 5000. Med ljudmi prevladuje mnenje, da je drag, da se ne da dobiti opreme za manj kot tisoč evrov, kar ne drži. Pri golfu je tako kot v drugih športih moč priti do opreme tudi za znatno nižjo ceno; do kompleta palic že od 200 evrov naprej, služijo pa ti lahko več let. Seveda pa je treba plačati uporabo igrišča, tako je tudi pri smučanju, tenisu in drugih športih. Primerjalno gledano je celoletna karta za neomejeno igranje golfa, kar je možno zaradi vse bolj milih zim, sprejemljivejša od cene smučanja za teden ali dva. Sezonsko karto se da na primer na enem izmed 16 golf igrišč v Sloveniji dobiti že za 250 evrov in lahko igraš vsak dan. Družinsko karto za 4 osebe pa celo za 450 evrov. Na golfu veliko hodimo v naravi, če palice med igro nosiš, potem približno deset kilogramov težko torbo nekajkrat dvigneš in odložiš na posamični luknji, kar je skupno na 18 luknjah zavidljiva teža, vmes pa moraš s čim manj udarci spraviti žogico v luknjo. Tako da ravno ne drži, da se na golfu ne nagaraš. Vse to želimo predstaviti potencialnim novim igralcem," slikovito opisuje Osterc.
Kot učinkoviti povezovalec slovenske golf družine se je izkazal pred dvema letoma, ko je Ljubljana gostila največji svetovni kongres za golf turizem, od leta 2016 je vodja gospodarsko interesnega združenja za golf turizem. V Lipici je po njegovih besedah pred leti že bil potrjen projekt širitve igrišča z 9 na 18 lukenj, a se je zataknilo pri izvedbi. Na Obali, v zaledju Lucije, so prav tako že dolgo nazaj pripravljali teren za golf igrišče, a ni prišlo do uresničitve. "Potrebujemo dovolj 'nore' in hrabre ljudi, da do konca izpeljejo svoje ideje. Zdi se mi, da mnogi prekmalu obupajo. Idej za izgradnjo igrišč v Sloveniji je več. Za vsako tako idejo moramo delovati povezano vsi deležniki, lokalna skupnost, ministrstva, GZS," meni Žiga Osterc, ki vidi še veliko priložnosti in izzivov v razvoju golf turizma v naši deželi. Hkrati bi rad podvojil letni proračun svoje organizacije, ki znaša okoli 300.000 evrov: "Moja želja je, da finančna konstrukcija zveze ni odvisna od sponzorskega denarja. To je izvedljivo s povečanjem števila igralcev, pri tem pa moramo delovati složno. Naj se ne sliši klišejsko, toda v slogi je moč."
Zastavonoša pri delu z mladimi upi slovenskega golfa je Racman Golf Klub iz Ljubljane. Najprej so začeli s šolo golfa, nato so leta 2012 ustanovili klub, vsi člani pa so se strinjali, da bo osnovna filozofija skrb za kakovosten razvoj mladih igralcev. Predsednik kluba Matjaž Car, sicer uveljavljeni trener in član strokovnega sveta pri GZS, vodi kolektiv z 220 člani, okoli 60 je mladih upov. "Starost od 5 do 7 let je že pravšnja, da otroci prvič primejo golf palico, sploh do 14. leta pa je koristno, da golf kombinirajo z drugimi športi, s čimer je poskrbljeno za celovit razvoj telesa. V prvih letih nam gre za to, da se mladi najdejo v svoji skupini, stkejo prijateljske vezi z vrstniki, uživajo v druženju in igri, šele pozneje uberemo resnejši pristop pri delu. Dekleta pri 12, 13 letih pokažejo več interesa za resen trening, fantje že prej radi tekmujejo, iščejo nove izzive in po uspehih še raje sledijo trenerjem. Pri 13, 14 letih tako že trenirajo dnevno, pač v skladu s svojimi željami in ambicijami," je vstop mladih tekmovalcev v svet golfa na kratko opisal Car, ki poudarja: "Golf je tehnični šport, kjer je pomemben občutek za prostor in žogico, posebno težo ima zbranost. Kot pri drugih športih je za uspeh potrebno veliko dela skozi vso leto, naš klub pa je eden prvih pri nas, ki mladim omogoča prav to, zato že tudi žanjemo lepe uspehe. Seveda si želimo še izboljšati kakovost dela, imamo veliko znanja, imamo dostop do informacij, s še boljšim in tesnejšim sodelovanjem z vsemi strokovnjaki v državi bomo še napredovali," je prepričan Car, ki je hvaležen za izdatno podporo Mestne občine Ljubljana.
Ta upravlja z mladinskim golf centrom v Stanežičah in jim ga daje v uporabo, hkrati pa plačuje enega klubskega trenerja in krije stroške tekmovanja. "Od junija naš klub skrbi tudi za akademijo mladih na igrišču v Smledniku, vsako leto pa imamo približno 10-odsotni prirast starejših igralcev golfa,. Učenje le teh je tudi vir dohodka za klub," še razloži Car, ki bo prihodnji teden (od 27. do 29. avgusta) kot trener vodil reprezentanco Slovenije na evropskem prvesntvu igralcev do 16 let v češkem mestu Mlada Boleslav. "V tej starostni kategoriji smo že na visoki kakovostni ravni. Nastopili bodo po dva dekleta in dva fanta, dejansko bodo na Češkem razen predstavnikov otoških držav igrali najboljši mladi upi iz Evrope, skupno 23 ekip. Naši igralci so v dobri formi, zato so pričakovanja visoka," je odkrit šef in praktično oče ekipe, ki je družinsko obarvana, saj jo ob Jaki Babniku in Lani Malek tvorita še njegova hči in sin, Barbara in Leon Car.
Povezovanje, sodelovanje
Novi prvi mož GZS se je moral za razliko od treh predhodnikov (Mirko Vovk, Edvard Oven, Marijan Jurenec) že na začetku svojega mandata na čelu organizacije soočiti tudi s težavami, ki jih je povzročila pandemija covida-19. "Moja ključna vloga je povezovalna. Povezati je treba golf igrišča, klube, učitelje in vse strokovne delavce, da delamo skupaj," poudarja Osterc. Prav golf je bil prvi, ki se je z dovoljenjem in priporočili NIJZ in vlade izvil iz primeža karantene, in tako celo prišel do dodatne medijske pozornosti. Kako tudi ne, gre za individualni šport v naravi, brez prepovedanih človeških stikov. Konec maja so že organizirali prvo domače tekmovanje, v drugi polovici junija pa celo mednarodno tekmovanje.
V kriznem obdobju je administracija GZS pridno delala in med drugim pripravljala projekt Dan Slovenskega golfa, ki bo 30. avgusta na 12 igriščih, to pa je le ena v vrsti promocijskih aktivnosti, ki jih bodo izvedli. Vabijo negolfiste, da pridejo na brezplačno uro vadbe in sodelujejo na turnirju na igriščih z 9 luknjami v družbi golfistov (podrobne informacije na golfportal.si).
Golf cenejši kot smučanje
Tudi s tem bi radi prebili zid nepoznavanja oziroma odpravili napačne predstave o golfu; češ da gre za drag, dolgočasen in širšim množicam nedostopen šport. "Prav golfisti smo najboljši promotorji svojega športa. V Sloveniji je bilo skupno registriranih že prek 15.000 igralcev golfa, trenutno je aktivnih 5000. Med ljudmi prevladuje mnenje, da je drag, da se ne da dobiti opreme za manj kot tisoč evrov, kar ne drži. Pri golfu je tako kot v drugih športih moč priti do opreme tudi za znatno nižjo ceno; do kompleta palic že od 200 evrov naprej, služijo pa ti lahko več let. Seveda pa je treba plačati uporabo igrišča, tako je tudi pri smučanju, tenisu in drugih športih. Primerjalno gledano je celoletna karta za neomejeno igranje golfa, kar je možno zaradi vse bolj milih zim, sprejemljivejša od cene smučanja za teden ali dva. Sezonsko karto se da na primer na enem izmed 16 golf igrišč v Sloveniji dobiti že za 250 evrov in lahko igraš vsak dan. Družinsko karto za 4 osebe pa celo za 450 evrov. Na golfu veliko hodimo v naravi, če palice med igro nosiš, potem približno deset kilogramov težko torbo nekajkrat dvigneš in odložiš na posamični luknji, kar je skupno na 18 luknjah zavidljiva teža, vmes pa moraš s čim manj udarci spraviti žogico v luknjo. Tako da ravno ne drži, da se na golfu ne nagaraš. Vse to želimo predstaviti potencialnim novim igralcem," slikovito opisuje Osterc.
Ključno je povezovanje
Kot učinkoviti povezovalec slovenske golf družine se je izkazal pred dvema letoma, ko je Ljubljana gostila največji svetovni kongres za golf turizem, od leta 2016 je vodja gospodarsko interesnega združenja za golf turizem. V Lipici je po njegovih besedah pred leti že bil potrjen projekt širitve igrišča z 9 na 18 lukenj, a se je zataknilo pri izvedbi. Na Obali, v zaledju Lucije, so prav tako že dolgo nazaj pripravljali teren za golf igrišče, a ni prišlo do uresničitve. "Potrebujemo dovolj 'nore' in hrabre ljudi, da do konca izpeljejo svoje ideje. Zdi se mi, da mnogi prekmalu obupajo. Idej za izgradnjo igrišč v Sloveniji je več. Za vsako tako idejo moramo delovati povezano vsi deležniki, lokalna skupnost, ministrstva, GZS," meni Žiga Osterc, ki vidi še veliko priložnosti in izzivov v razvoju golf turizma v naši deželi. Hkrati bi rad podvojil letni proračun svoje organizacije, ki znaša okoli 300.000 evrov: "Moja želja je, da finančna konstrukcija zveze ni odvisna od sponzorskega denarja. To je izvedljivo s povečanjem števila igralcev, pri tem pa moramo delovati složno. Naj se ne sliši klišejsko, toda v slogi je moč."
Trenutno sta vodilni imeni slovenskega golfa 25-letna Katja Pogačar iz Golf & Country Club Ljubljana in komaj 16-letna Pia Babnik iz Golf kluba Trnovo, ki igrata kot profesionalki v evropski seriji (Ladies European Tour); to je drugi kakovostni razred svetovnega golfa. Tretja slovenska profesionalka tačas je 23-letna Ana Belac, ki nastopa v symetra seriji v ZDA. V moški konkurenci sta med profesionalci Anže Leskovar in Mark Trnovec, ki igrata v nemški ligi.
Racmani stavijo na mlade
Zastavonoša pri delu z mladimi upi slovenskega golfa je Racman Golf Klub iz Ljubljane. Najprej so začeli s šolo golfa, nato so leta 2012 ustanovili klub, vsi člani pa so se strinjali, da bo osnovna filozofija skrb za kakovosten razvoj mladih igralcev. Predsednik kluba Matjaž Car, sicer uveljavljeni trener in član strokovnega sveta pri GZS, vodi kolektiv z 220 člani, okoli 60 je mladih upov. "Starost od 5 do 7 let je že pravšnja, da otroci prvič primejo golf palico, sploh do 14. leta pa je koristno, da golf kombinirajo z drugimi športi, s čimer je poskrbljeno za celovit razvoj telesa. V prvih letih nam gre za to, da se mladi najdejo v svoji skupini, stkejo prijateljske vezi z vrstniki, uživajo v druženju in igri, šele pozneje uberemo resnejši pristop pri delu. Dekleta pri 12, 13 letih pokažejo več interesa za resen trening, fantje že prej radi tekmujejo, iščejo nove izzive in po uspehih še raje sledijo trenerjem. Pri 13, 14 letih tako že trenirajo dnevno, pač v skladu s svojimi željami in ambicijami," je vstop mladih tekmovalcev v svet golfa na kratko opisal Car, ki poudarja: "Golf je tehnični šport, kjer je pomemben občutek za prostor in žogico, posebno težo ima zbranost. Kot pri drugih športih je za uspeh potrebno veliko dela skozi vso leto, naš klub pa je eden prvih pri nas, ki mladim omogoča prav to, zato že tudi žanjemo lepe uspehe. Seveda si želimo še izboljšati kakovost dela, imamo veliko znanja, imamo dostop do informacij, s še boljšim in tesnejšim sodelovanjem z vsemi strokovnjaki v državi bomo še napredovali," je prepričan Car, ki je hvaležen za izdatno podporo Mestne občine Ljubljana.
Ambiciozno na evropsko prvenstvo
Ta upravlja z mladinskim golf centrom v Stanežičah in jim ga daje v uporabo, hkrati pa plačuje enega klubskega trenerja in krije stroške tekmovanja. "Od junija naš klub skrbi tudi za akademijo mladih na igrišču v Smledniku, vsako leto pa imamo približno 10-odsotni prirast starejših igralcev golfa,. Učenje le teh je tudi vir dohodka za klub," še razloži Car, ki bo prihodnji teden (od 27. do 29. avgusta) kot trener vodil reprezentanco Slovenije na evropskem prvesntvu igralcev do 16 let v češkem mestu Mlada Boleslav. "V tej starostni kategoriji smo že na visoki kakovostni ravni. Nastopili bodo po dva dekleta in dva fanta, dejansko bodo na Češkem razen predstavnikov otoških držav igrali najboljši mladi upi iz Evrope, skupno 23 ekip. Naši igralci so v dobri formi, zato so pričakovanja visoka," je odkrit šef in praktično oče ekipe, ki je družinsko obarvana, saj jo ob Jaki Babniku in Lani Malek tvorita še njegova hči in sin, Barbara in Leon Car.
