O kaotičnem svetu in vračanju k človečnosti

Katere predstave bodo zaznamovale novo gledališko sezono?
Fotografija: V goriškem gledališču bodo med drugim uprizorili eksperimentalno večjezično predstavo Idiomatik. FOTO: Peter Uhan
Odpri galerijo
V goriškem gledališču bodo med drugim uprizorili eksperimentalno večjezično predstavo Idiomatik. FOTO: Peter Uhan

Drama gre v intimo



Silva Čušin bo med igralci, ki bodo odprli sezono v Drami. FOTO: Peter Uhan
Silva Čušin bo med igralci, ki bodo odprli sezono v Drami. FOTO: Peter Uhan


V SNG Drama Ljubljana bo v prihajajoči gledališki sezoni Intima 2018/19 nastalo šest novih uprizoritev na velikem odru, pet v Mali drami in tri na levem odru. Kakor pravijo, »nas obdaja čedalje bolj kaotičen svet, v katerem naraščata populizem in konservativizem, izgubljata se intimnost in zasebnost, naše osebne podatke obdelujejo po mili volji – svet, ki ga ne obvladujemo več. Misel pri snovanju repertoarja je tako vodila k najintimnejšemu bistvu in najelementarnejšim odnosom. Pogledati vase je hkrati najtežja in najpreprostejša misija.« Na velikem odru sezono začenjajo 22. septembra s prvo slovensko uprizoritvijo igre nemške avtorice Dee Loher Tatovi v režiji Ivane Djilas. Igrajo Silva Čušin, Jurij Zrnec, Nina Valič, Bojan Emeršič, Saša Pavček, Gregor Baković in drugi. Drama Tatovi velja za enega od vrhuncev sodobne nemške dramatike.
Prva premiera nove sezone v Mali drami (28. september) bo krstna izvedba dramske opere Deklica s strunami avtorjev Marjana Nečaka in Maje Hrgović v režiji Marjana Nečaka. Na velikem odru bo 6. oktobra premiera uprizoritve drame Gottholda Ephraima Lessinga Emilia Galotti v režiji Igorja Vuka Torbice, ki prvič režira v Drami.
 

Svetina po naročilu


Na velikem odru pripravljajo še krstno uprizoritev besedila V imenu matere, ki ga je Ivo Svetina napisal po naročilu Drame, v režiji Ivice Buljana, in dramo Ivanov Antona Pavloviča Čehova v režiji Aleksandra Popovskega. Februarja prihaja na oder Ali, prva slovenska uprizoritev priredbe po znamenitem filmu Rainerja Wernerja Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali v avtorstvu Milana Markovića Matthisa in v režiji Sebastijana Horvata. Končna točka programa velikega odra bo večplastna komedija Razbiti vrč, ena najznamenitejših iger Heinricha von Kleista v režiji Vita Tauferja.
 

Izpoved Polone Vetrih


V Mali drami se bodo zvrstile uprizoritve: avtobiografska odrska izpoved Polone Vetrih Ne pozabite na rože v režiji Ivane Djilas; prva slovenska uprizoritev igre Stephna Karama Ljudje v režiji Nine Šorak; krstna uprizoritev za Dramo napisanega novega dramskega besedila Nebojše Pop-Tasića Bedenje v režiji Mareta Bulca in igra Pljuča, na slovenskih odrih prvič predstavljenega sodobnega britanskega avtorja Duncana Macmillana v režiji Žige Divjaka.
V okviru Drama Laboratorija na levem odru pripravljamo tri projekte: vso sezono bo avtor projekta Študije bananinega olupka igralec Nik Škrlec na spletni platformi raziskoval komično z etudami, intervjuji in dogodki; krstna uprizoritev Diracov akord (Matematično-fizikalni croquis) avtorja in režiserja Mateja Filipčiča bo v koprodukciji z Umetniškim društvom Osum predstav­ljena oktobra, decembra pa bodo v okviru platforme Čakajoč Supermana krstno predstavili avtorski projekt avtorice in režiserke Maše Pelko: O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni?
Nedelje bodo tudi v prihodnje rezervirane za koncerte, zvrstilo se jih bo kar enajst. Z novo sezono odpira vrata Šugmanov salon, v spomin in poklon izvrstnemu igralcu in dolgoletnemu članu ansambla Drame Jerneju Šugmanu. V salonu nad Drama Kavarno bodo potekali pogovori, predvajanja arhivskih posnetkov predstav in predavanja.
 

Mestno za vzgojo srca


V Mestnem gledališču ljubljanskem pozivajo k vrnitvi človečnosti in humorja. FOTO: Peter Giodani
V Mestnem gledališču ljubljanskem pozivajo k vrnitvi človečnosti in humorja. FOTO: Peter Giodani


Repertoar Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) je naravnan k sodobnim temam, tudi v prihajajoči sezoni bo kar devet od skupaj enajstih premiernih vsebin v Sloveniji uprizorjenih prvič, dve predstavi bosta krstni, je pojasnila direktorica Barbara Hieng Samobor. Krovni naslov sezone je Vzgoja srca. »Recimo, da gre za neposredni odziv na porast nestrpnosti, sovražnosti, medčloveške okrutnosti … ki smo jim priča na svetovni in žal tudi na domači ravni. Apel k vračanju človečnosti. Tudi humornosti,« pravi direktorica. Ena od pomenljivih novosti letošnjega programa je uvedba t. i. rezidenčnega avtorstva, letos za to gledališče po naročilu pišeta večkrat nagrajena mlada Iza Strehar in Nejc Gazvoda.
 

Oresteja bo zahtevna


Produkcijsko najzahtevnejša bo sodobna predelava Oresteje, Ta nesrečni rod, trilogija izpod peresa Zinnie Harris v režiji Ivane Djilas z Jette Vejrup Ostan, Sebastianom Cavazzo, Nino Rakovec, Ajdo Smrekar, Lotosom Vincencem Šparovcem in Borisom Ostanom v osrednjih vlogah. Nov muzikal nastaja po kultni zgodbi Addamsovih. Gre za vrhunsko duhovito predlogo, v glavnih vlogah pa bodo igrali in peli Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič, Nataša Tič Ralijan, Jaka Lah in mnogi drugi. V znameniti komediji Tartuffe (režira mladi Tin Grabnar) bo naslovna vloga v rokah Mateja Puca, ob njem Jana Zupančič in Jure Henigman. Režiserka Nina Rajić Kranjac pripravlja predstavo Kresnice. Avtorica Tena Štivičić je gledalce pred leti že navdušila s svojo družinsko sago Tri zime.
Razkošna bo tudi otvoritev sezone. Režiser Janez Pipan pripravlja lastno priredbo Balzacove komedije Mercadet ali Poslovni človek. Vlogo naslovnega junaka je zaupal Urošu Smoleju, njegova odrska soproga bo Tanja Ribič. Kot vidnejšo posebnost programa Male scene poudarjajo, da bo režija predstav v rokah dramskih igralcev (to so Nataša Barbara Gračner, Brane Šturbej, Primož Pirnat, Boris Ostan, Gregor Gruden).
Med najbolj priljubljenimi novostmi je tako imenovani abonma Radoved­ni, ki poleg ogleda predstav omogoča tudi pogovor z ustvarjalci. Repertoarna novost, ki jo predstavljajo gledališke kriminalne nadaljevanke na odrih MGL, pa je edinstvena celo v svetovnem merilu in kot taka (za zdaj sta na programu dve nadaljevanki: Vranja vrata in Praznina spomina) izredno priljubljena pri gledalcih.
 

Veličastnih 7 v Cankarjevem domu


V Cankarjevem domu je v ospredju gledališko-plesni abonma Veličastnih 7; posebna poslastica je letošnja oktobrska otvoritev, predstava Ljubezen, poglavje 2 v izvedbi izraelske plesne skupine L-E-V, ki »pripoveduje« o osamljenosti, o hrepenenju po ljubezni, je povedala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. V abonmaju bodo predstavili legendarno brazilsko skupino Grupo Corpo (predstava Plesna simfonija), avstralski umetniški cirkus Circa (predstava Ta čudovita bitja), s katerim bomo vstopili v leto 2019, Balet SNG Maribor z novo koreografijo Valentine Turcu (Smrt v Benetkah po Thomasu Mannu na Mahlerjevo glasbo), izjemni Nacionalni balet iz Marseilla pod vodstvom Emia Greca in Pietra C. Scholtna (predstava Pojavitev/ Izginotje), legendarno skupino Rosas s predstavo A Love Supreme po istoimenskem albumu Johna Coltraina, Drama Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba pa bo abonma sklenila z uspešnico Cigan, ampak najlepši v režiji Ivice Buljana po romanu Kristiana Novaka.
Omeniti velja še januarski festival Maribor je naš, s katerim bo Cankarjev dom počastil 100. obletnico profesionalnega delovanja SNG Maribor. Zagotovo odmeven bo festival Na Olimpu, katerega srce bo velika razstava o znanosti in tehnologiji antične Grčije, pospremljena s številnimi dogodki; med najbolj intrigantnimi bo »robotska opera« reCallas: Medeja.
 

V Kranju za prešernega duha


Prešernovo gledališče Kranj si je letos za slogan izbralo »Prešernovo gledališče za prešernega duha«. »Želimo biti kritični in obenem poetični, kot je bil tudi Prešeren, predvsem pa odprtega in prešernega duha, ker nam tega v današnjem času zelo manjka,« pojasnjuje direktorica Mirjam Drnovšček.

V Prešernovem gledališču Kranj želijo biti hkrati kritični in poetični. FOTO: Nada Žgank
V Prešernovem gledališču Kranj želijo biti hkrati kritični in poetični. FOTO: Nada Žgank


Septembra bodo za otroke uprizorili Kdo je naredil Vidku srajčico Prešernovega nagrajenca Borisa A. Novaka, v sodelovanju s Tinkaro Kovač, Venera v krznu Davida Ivesa bo igralcema (Vesni Pernarčič in Borutu Veselku) ponudila možnost kreacije dveh izjemnih vlog s preigravanjem igralsko-režiserskega ter obenem žensko-moškega odnosa. Prerok Kahlila Gibrana bo v Stolpu Škrlovec odprl prostor poeziji in duhovnosti, z uprizoritvijo Cankarjevih črtic, zbranih pod naslovom Ob zori, se bodo spomnili 100. obletnice avtorjeve smrti, hkrati pa pokazali na (še vedno) socialno neenakost med ljudmi, z zadnjo uprizoritvijo v sezoni pa se bodo spet srečali s Thomasom Bernhardom, tokrat z njegovo dramo Zabava za Borisa. Tekste bodo režirali izvrstni režiserji – Katja Pegan, Primož Ekart, Barbara Pia Jenič, Žiga Divjak in prvič v Sloveniji Snežana Trišić.
Največja novost v abonmajskem programu je peta, izbirna predstava, saj si abonenti lahko letos eno v abonmaju izberejo iz nabora osmih gostujočih predstav.
 

V Mladinskem družbeno angažirano


V Slovenskem mladinskem gledališče sezono začenja režiser Tomi Janežič. FOTO: Žiga Koritnik
V Slovenskem mladinskem gledališče sezono začenja režiser Tomi Janežič. FOTO: Žiga Koritnik


Slovensko mladinsko gledališče bo 63. sezono odprlo 5. septembra s predstavit­vijo programa, vanjo pa vstopa z motom »Jaz, umetnik. Jaz, državljan.« Njihove predstave, od še ni naslova (po mitu Don Juana) prek Baala (po motivih besedila Bertolta Brechta) do Platonove Države, bodo torej spregovorile o umetniku, o njegovem položaju v svetu in družbenem angažmaju. »V okolju, v katerem se soočamo z vedno večjo nestrpnostjo do drugačnosti in v katerem namesto subverzivne kritike od nas zahtevajo politično nevtralnost, odrekanje našemu družbenemu delovanju, bomo v tej sezoni poskušali premišljati in spregovoriti o naši pravici do različnosti, naši pravici do javnega, kritični moči umetnosti in naši državljanski odgovornosti,« je zapisal umetniški vodja Goran Injac.
 

Vrača se Tomi Janežič


Sezono bodo začeli oktobra s premiero predstave še ni naslova (po mitu Don Juana) v režiji Tomija Janežiča. Novembra bo na sporedu drugi del projekta Narodna sprava – umetniško-politično popotovanje po pokrajinah protifašističnega in komunističnega spomina, ki sta ga avtorici, mednarodno uveljavljeni umetnici in teoretičarki Marta Popivoda in Ana Vujanović, naslovili Krajine svobode. Otrokom bodo namenili Ariola, ki ga je po priljubljenem stripu Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta (v slovenščini je izšel pri založbi VigeVageKnjige) za oder priredila pesnica Anja Golob, režiral pa ga bo Matjaž Pograjc. Vito Taufer in Andrej Rozman Roza se bosta lotila priredbe Brechtovega Baala. K sodelovanju so povabili tudi švicarskega režiserja, dramatika in esejista Borisa Nikitina, ki v svojih projektih gledalcu omogoča drugačne poglede iz nenavadnih perspektiv. Za konec sezone se bodo posvetili Platonovi Državi v režiji Anje Suša.
Glede letošnjih novosti pa v Slovenskem mladinskem gledališču pravijo, naj bodo ljubitelji gledališča pozorni na dogodke, ki bodo potekali na Novi pošti, saj bo ta ostala angažiran prostor dialoga in srečevanj.
 

V SLG Celje od demence do terorizma


V SLG Celje si bodo abonenti lahko ogledali pet premiernih uprizoritev, od katerih so tri prve uprizoritve v Sloveniji, ena krstna uprizoritev in klasično delo. Repertoar temelji na družbenih temah, ki so v današnjem času vedno bolj aktualne. Abonma je družbenokritično angažiran, obravnava vse – od demence, terorizma do disfunkcionalnosti v klasični družinski celici.
Francoska drama Oče v režiji Jerneja Kobala se ukvarja s problemom demence. Sodobna madžarska drama Naše skrivnosti režiserja Nikole Zavišića prikazuje položaj problematičnega posameznika v primežu tajne policije. Izjemno so veseli, da bodo krstno uprizorili slovensko komedijo Profesionalci espe v režiji Jaše Jamnika, ki je prispela na natečaj za žlahtno komedijsko pero. Njen avtor je eden najbolj prepoznavnih gledališčnikov Boris Kobal. Molièrov Ljudomrznik v režiji Nine Rajić Kranjac je klasična komedija, sodobna italijanska drama Alarmi!, ki jo bo režirala Nina Ramšak, pa govori o teroristični celici, ki želi vreči oblast. Vrata odpirajo mlajšim generacijam režiserjev.
V gledališču ohranjajo in razvijajo dobre prakse različnih programov, od Abonmajčka za najmlajše, gledaliških trojčkov, izbirnih predstav za abonente do gledališke vzgoje in krovnega festivala Dnevi komedije.
 

Tudi eksperimentalno v SNG Nova Gorica


V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v okviru abonmajske ponudbe ponujajo devet premiernih uprizoritev, napoveduje direktorica Maja Jerman Bratec. Začeli bodo s Cankarjem, ob njegovem letu spomina, in že 20. septembra pripravili premiero predstave Za narodov blagor v režiji Mihe Goloba. Ajda Valcl bo režirala intimno igro o poslavljanju Jeana Cocteaua, Človeški glas. V novem prevodu Srečka Fišerja bo Shakespearovo mojstrovino Machbeth režiral Janusz Kica. Po gledališki igri in filmskem scenariju ruskega avtorja Grigorina Gorina bo nastala uprizoritev Baron Münchhausen.
Koprodukcijska predstava z gledališčem Koper, tokrat v režiji Jaka Ivanca, bo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa po romanu Marka Haddona v priredbi Simona Stephensa. Nenni Delmestre je režiserka koprodukcijske predstave v sodelovanju s koprskim gledališčem Za blagor vseh ljudi. Posebej bi veljalo izpostaviti uprizoritev z naslovom Idiomatik, eksperimentalno večjezično predstavo s petimi igralci, postavljeno v hipotetični svet brez angleščine, kjer se razumeta le po dva igralca. Slovensko praizvedbo trpke skice ujetosti človekovih strasti v vsakdanjem življenju Sibile Berg, v priredbi Stephana Bruckmeierja, Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, bo režirala Eva Nina Lampič, ki so jo v novogoriškem gledališču angažirali prvič.

V goriškem gledališču bodo med drugim uprizorili eksperimentalno večjezično predstavo Idiomatik. FOTO: Peter Uhan
V goriškem gledališču bodo med drugim uprizorili eksperimentalno večjezično predstavo Idiomatik. FOTO: Peter Uhan


Da bi v gledališko hišo, ki slavi 50. jubilej profesionalnega delovanja, pritegnili čim večje število ne samo najmlajših, temveč tudi mladostnikov, so ravno tako v prejšnji sezoni občinstvu ponudili izbor štirih predstav sodobnega plesa – Plesni abonma. Vse omenjeno ponujajo tudi v tej sezoni.
 

ATP od športa do Gnusa


Program Anton Podbevšek teatra (APT) je strukturiran letno, ne sezonsko. V letu 2018 je bila osnovna ideja Liki, figure, paradigme (o osebnostih, ki so s svojo gesto spremenile kontekst: Hermann Hesse, Srečko Kosovel, Emil Zatopek, Anton Podbevšek), za leto 2019 pa bo geslo leta: Rano lahko zaceli samo kopje, ki jo je zadalo (Wagner). Tako sta jeseni pred nami premieri Boštjan Videmšek: Emil Zatopek: Lau(f)story, v režiji Matjaža Pograjca in Anton Podbevšek: Izumitelj na zemlji: Slavolok modrijanov, v režiji Bare Kolenc. V leto 2019 bodo vstopili s Kurtom Vonnegutom, Klavnica pet, v režiji Nejca Gazvode, v maju pa bo premiera slavnega Sartrovega romana Gnus, v režiji Matjaža Bergerja.
 

Drugačne lokacije


Drama legendarnega atleta Emila Zatopka prinaša pred gledalce šport, ljubezen, politiko, ideologijo. V Pograjčevem konceptu gre za trdo delo umetnikov športnikov in za premiero (13. septembra) se zanima mnogo športnikov, še posebno atletov. Ta predstava je pomembna tudi semiotično, saj na neki način odpira tudi dostop do dogodkov, ki so znani kot praška pomlad, ko so ruski tanki okupirali Češko in sprožili hud odpor, v katerem je bil udeležen tudi Emil Zatopek. APT podpira še posebno dijaška in študentska publika, kar se kaže tudi na debatnih urah po uprizoritvah in na obisku soarej in informansov.
»Ker je APT institucija teorija-praksa, še posebno veliko pozornost posvečamo predavanjem in intervencijam številnih uglednih teoretikov ali umetnikov (npr. septembrsko gostovanje glavnega igralca filma Grlom u jagode, Branka Cvejića, po projekciji filma ali soareja o izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju, ki jo bo vodila Barbara Čeferin), ki pomembno prispevajo k analizam, ki so povezane s teorijami pogleda. Posebnost APT so tudi uprizoritve, ki niso postavljene v dvorane, ampak na lokacije, ki so z vidika prirode ali kako drugače (semantično) pomembne ali zgodovinske,« pojasnjuje ravnatelj Matjaž Berger.
 

V Mariboru z novo vizijo


V Drami SNG Maribor začenjajo novo sezono pod vodstvom novega umetniškega direktorja Aleksandra Popovskega, ki »v dramski ansambel prihaja z novo, svežo vizijo, s katero želi izpostaviti edinstvenost in odličnost mariborske Drame«.
Že v septembru se bosta občinstvu v Somraku bogov prvič predstavila znani hrvaški filmski in televizijski režiser Dalibor Matanić ter dramaturg in avtor dramatizacije Ivor Martinić, prvič v mariborski Drami dela Igor Pison, režiser in prirejevalec Butalcev. Prav tako bo pri njih prvič režiral Matjaž Berger, in sicer Krila golobice Henryja Jamesa. Režiserka Tamara Damjanović pa bo po motivih italijanskega filma Perfetti sconosciuti pripravila uprizoritev Popolni tujci. Sezono bodo sklenili z Lovom na čarovnice v režiji gledališkega mojstra Janusza Kice.
Posvetili se bodo tudi čim večji komunikaciji in interakciji z občinstvom s pogovori in delavnicami, ki jih priprav­lja novi umetniški direktor, ter seveda s predstavami samimi.
Med novostmi, ki so v viziji novega umetniškega direktorja, je tudi program, v katerem bo zbral pisce, katerih naloga bo ujeti sedanji trenutek, drugi odpira sodelovanje z relevantnimi, njim podobnimi gledališči. »Nov bo tudi program branja in pripovedovanja zgodb – ne samo dramskih tekstov, pač pa tudi literature,« so sporočili.

Komentarji: