Od Riada prek Bogote do Ljubljane
Naj Pariz velja za mesto luči, pa Ljubljana za belo in še kakšen svetlobni pridevek bi se našel za mestne naselbine po svetu, a študija podjetja Feel Good, ki je sestavila seznam petdeseterice svetovnih mest, od najsvetlejšega do najtemnejšega, kaže zanimivo podobo.
Upoštevajoč povprečje ur dnevne svetlobe, svetlobno onesnaženost, stopnjo umetne razsvetljave in število objav na Instagramu, ki kažejo luči (vele)mest, se je na vrh lestvice najsvetlejših uvrstilo glavno mesto Savdske Arabije Riad, na dno, kot najtemnejše, pa kolumbijska Bogota. Na lestvici je tudi Ljubljana, če verjamemo ali ne, med najtemačnejšimi na (domnevno celem) svetu, saj na svetlobni lestvici zaseda 47. mesto.
Poleg Bogote so za našo prestolnico le Luxembourg in islandsko glavno mesto Reykjavik. Med temnejša, svetlobno revnejša mesta sodijo še Dunaj, Amsterdam, Sofija, Canberra, Vilna, Praga, če hočete doživeti vrhove razsvetljenosti, pa obiščite Rim, Tokio, Dubaj, Madrid ...
Če je mesto temno, to nikakor ne pomeni nekaj slabega. Veliko megalopolisov ima namreč povprečno količino naravne svetlobe, na vrh najsvetlejših pa se uvrščajo na račun umetne razsvetljave in svetlobne onesnaženosti, ki pride zlasti do izraza med veselimi decembrskimi prazniki, ko z razsvetljavo skuša ugajati malone vsak kotiček na zemlji.
Riad, Savdska Arabija
Najsvetlejše mesto na svetu je savdski Riad. Mesto, že pred desetimi leti je v njem živelo več kot pet milijonov ljudi, leži sredi puščave Nefud, ki obsega več kot 103.000 kvadratnih kilometrov.
Srednjevzhodno velemesto ima dolga, vroča poletja in zelo kratke zime. K naslovu najsvetlejšega mesta na svetu nedvomno pripomore več kot osem sončnih ur na dan. Poleg tega, da je bogato z naravno svetlobo, savdsko finančno središče razsvetljuje tudi nepreštevno uličnih luči, svetloba iz pisarn, k zmagovalni osvetljenosti pa pripomore še vsakoletni festival luči Nur Riad.
Moskva, Rusija
Znana po svoji božični osvetlitvi je ruska prestolnica drugo najsvetlejše (vele)mesto na svetu. V povprečju ima zgolj pet ur sončne svetlobe na dan, a to dejstvo nadomešča izredna stopnja svetlobnega onesnaženja z umetno razsvetljavo, po katerem je Moskva uvrščena na vrh lestvice.
Washington D. C.
Glavno mesto Združenih držav Amerike zaseda tretje mesto med najsvetlejšimi mega naselbinami na svetu, največ po zaslugi naravne svetlobe, Washington je deležen v povprečju sedem sončnih ur na dan. V umetni svetlobi zaživi zlasti za božič, za svetlobo pa čez leto poskrbi tudi 75.000 uličnih svetilk, s čimer se mesto uvršča na neslavno tretje mesto po svetlobni onesnaženosti.
London, Velika Britanija
Britansko glavno mesto z uvrstitvijo na četrto mesto nedvomno preseneča, saj je znano po pogostem dežju, mračnem nebu in kratkih poletjih. In čeprav je deležno manj kot povprečne štiri ure in pol sončne svetlobe na dan, velja za eno najsvetlejših mest, zaradi umetne razsvetljave seveda.
Buenos Aires, Argentina
Prestolnica južnoameriške države velikanke, tudi prestolnica zrezkov in rdečega vina, zaseda peto mesto najsvetlejših megalopolisov na planetu. Povprečnih sedem ur sončne svetlobe tudi Buenos Aires dopolnjuje z umetno razsvetljavo. Predlani so v argentinskem glavnem mestu prešli na stoodstotno LED ulično razsvetljavo, na območjih za pešce in zelenih površinah so namestili več kot 160.000 sodobnih uličnih svetil.
Atene, Grčija
Grško glavno mesto s svojo pričakovano poletno sončavo in razbeljenostjo ne preseneča z uvrstitvijo na šesto mesto med najsvetlejšimi. Povprečno se Atenci veselijo več kot sedmih sončnih ur in pol na dan. Tudi ponoči pa so Atene s svojimi praznamenitostmi veličastno osvetljene. Ob pol manjši svetlobni onesnaženosti kot, recimo, Moskva.
Bogota, Kolumbija
Sloves najtemnejšega mesta na svetu si je prislužila kolumbijska prestolnica Bogota. To ne pomeni, da je temna, temačna vsa država, Barranquilla na severu države ima v povprečju sedem sončnih ur na dan, bliže južni polobli, v Bogoti, je sonca pol manj. Poleg tega se mesto lahko pohvali z eno najnižjih stopenj umetne svetlobe in s tem svetlobne onesnaženosti.
Reykjavik, Islandija
Islandsko glavno mesto je za koga nepričakovano pri dnu svetlobne mestne lestvice, na predzadnjem mestu, zlasti če vemo, da v določenem delu leta dan traja 22 ur in sonce tedaj pravzaprav ne zaide. Vendar so na Islandiji tudi dolge zime z veliko snega, nekatera mesta so deležna sila malo sonca, v Reykjaviku sije povprečno manj kot štiri ure na dan. Zaradi redke poseljenosti je logična tudi nizka stopnja umetne svetlobe in svetlobne onesnaženosti.
Luxembourg,
Luksemburg
Glavno mesto istoimenske državice, vrinjene med Francijo, Nemčijo in Belgijo, si je priborilo 48. mesto na lestvici osvetljenosti, tretje od zadaj, tretje najtemnejše, mesto pred njim je Ljubljana. Meščani so v povprečju deležni manj kot pet ur sončne svetlobe na dan, zimski dnevi so kratki, delež naravne svetlobe je izrazito majhen, zelo redko posejana je tudi ulična razsvetljava.
Ljubljana, Slovenija
V izboru najsvetlejših mest je Ljubljana (47. mesto) tik pred izpadom iz naj petdeseterice, a kot rečeno, prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi, četrto najtemnejše mesto pomeni tudi svetlobno neonesnaženost, pri čemer smo tik pod zmagovalnimi stopničkami, medtem ko je naklonjenost sonca in vlade zunaj človekovih moči. Foto Črt Piksi
