Po ločitvi z dežja pod kap
Pregovor stran od oči, stran od srca še zmeraj velja. Čeprav vas pomirja misel, da se ima otrok pri bivšem in vaši mami lepo, je mama le mama.
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Ko sem se poročila, sem bila polna idealov. Žal me je zakon precej razočaral. Obveznosti so se kopičile, prostega časa pa je bilo vedno manj. Še sreča, da je bila mami tako prijazna in mi je pri večjih gospodinjskih delih priskočila na pomoč. Kar nekaj časa je trajalo, preden sem se odločila za otroka. Imela sem štiri splave, pri petem mi je ginekolog poseg odsvetoval.
Po hčerkinem rojstvu so se odnosi z možem še poslabšali. Nekako je pričakoval, da bom tudi ponoči dežurala ob njej. Izgovarjal se je, da sem na porodniški, on pa mora zjutraj v službo. Ni opazil, da sem bila nenehno utrujena, izčrpana, na koncu moči. Hčerka mi je vzela vso energijo. Po štirih letih mučenja in prerekanja sem možu predlagala ločitev. Ker zasluži precej več kot jaz, sem upala, da bo prevzel posojila. Žal se to ni zgodilo.
Vseeno sem tvegala, četudi se k mami nisem mogla preseliti. Svakinja in brat, ki živita pri njej, sta bila odločno proti. Našla sem si solidno stanovanje. Spoznala sem tudi čednega in zelo simpatičnega moškega, ki je po dveh ali treh srečanjih z menoj pretrgal vse stike. Ne vem, kaj je bilo narobe.
Na pogled nisem napačna, sem prijazna, izobražena, prijateljice me imajo rade, nič mi ne manjka. Tudi svobode imam dovolj, saj je hčerka večino časa pri možu oziroma nanjo pazi mami. Včasih se mi zdi, da sem prišla z dežja pod kap, a me prijateljice tolažijo, da sem le preveč nepotrpežljiva. Pravijo, da se mi bodo sanje uresničile, če si bom tega močno želela. Še to: imam sodelavko, ki si rada izposoja moja oblačila, tudi kozmetiko. Ne znam ji reči ne. Nika
Družba, v kateri živimo, nam vsiljuje določene standarde, ki se od tistih iz časa moje mladosti precej razlikujejo. Pričakovanja, ki si jih potem izoblikujemo, ne nazadnje tudi o zakonu in zakonskih dolžnostih, me včasih mičkeno osupnejo. Recimo tista, kako sta si z bivšim delila nočna bedenja. Glede na to, da ste bili vi na porodniškem dopustu, on pa je moral zjutraj oditi v službo, me skrbi, da ste bili do njega v tem primeru prestrogi, če že ne krivični. Zaradi ljubega miru je popuščal, zlasti potem, ko ste začeli uveljavljati svoj prav s precej povzdignjenim glasom. Recimo, da bi, če bi bila na vašem mestu, ravnala drugače.
Poročili ste se ne več rosno mladi, z zelo velikimi pričakovanji. Vse je moralo biti popolno. Nekje ste zapisali, kakšno razočaranje ste doživeli ob rojstvu deklice, saj je bila nekaj prvih mesecev zelo »grda« na pogled. Pred bližnjimi ste jo zato dobesedno skrivali. Če sem iskrena, so me te besede zelo prizadele. Naj bo otrok takšen ali drugačen, za vsakega starša je najlepši in najbolj unikaten. Najpopolnejši. Niste razumeli moža, kako je lahko sedel ob njej ure in ure, pa se še ni naveličal. Celo zamerili ste mu, da se je raje ukvarjal z njo kot z vami.
Na živce vam je šlo, ker niste več mogli biti kot iz škatlice. Kaj hujšega: spremenila se je tudi vaša postava! Pa kaj potem, če imate kakšen kilogram več? Zaradi tega lahko še zmeraj tečete, obiskujete fitnes, jogo … Pravi moški, ki si bo iskal partnerico za vse življenje, vas ne bo ocenjeval po zunanjosti, temveč po tem, kaj izžarevate znotraj – v duši! Seveda, obstajajo tudi takšni, kot je bil ta, ki se je prišel dvakrat ali trikrat malo pogret. Nekam hitro se je nasitil, prekinil stike in si verjetno kot čmrlj poiskal nov cvet.
Žal mi je, draga Nika, da ste tako hitro zbežali iz zakona. Niste nikoli pomislili, da bi z možem poiskala pomoč? V prisotnosti izkušenega svetovalca bi morda našla odgovore tudi na dileme, ki so vas mučile. Če prav razumem, gospod niti ni bil napačen, le vašim predstavam o popolnem zakonskem partnerju ni več ustrezal. Točno takšnega, kot si ga želite, boste težko našli. Ga ni človeka, ki ne bi imel tudi napake! A s pogovorom lahko dve odrasli, zreli osebi najdeta skupen jezik.
Čisto prav je, da sta si pravično razdelila premoženje, tudi kredite. Nimajo vsi te sreče! Nobenega razloga pa ne vidim, da bi se celotno breme stroškov zvalilo na moževa ramena, ne glede na to, da ima za nekaj stotakov boljšo plačo kot vi. Četudi ste malo pojamrali, ste se znašli. Sicer imate nekaj smole pri iskanju princa na belem konju, a drugače vam ni hudega. So pa zato prijateljice zlata vredne. Prijateljujete že zelo dolgo, nikoli se še niste sprle.
Zelo se strinjam z vami, da ni lepšega kot imeti ob sebi tiste, ki nas imajo radi in nas razumejo. Četudi smo značajsko zelo močni, četudi smo prepričani, da vse zmoremo, da probleme tremo kot orehe, je le dobro, če lahko o takšnih zoprnijah, ki nam grenijo življenje, s kom pokramljamo. Dobre prijateljice imajo le eno hibo: zvečer, ko zlezemo v posteljo, jih ne moremo vzeti k sebi. Takrat tudi vi pogrešate nekoga, ki bi vas pogrel in ogrel.
Kaj storiti, da ne boste več sami? Glede na to, da nisem več rosno mlada, da so tudi moje predstave o idealnem moškem tradicionalne, bo moj namig v tem slogu. Najprej se morate vprašati, kaj sploh hočete, kakšen naj bo moški, ki bi ga želeli imeti ob sebi. Če vam bo prišlo v navado, da se »daste dol« z vsakim, ki bo pokazal malo zanimanja, ne bo dobro. Zakaj ne bi bili vsaj v drugo malo bolj izbirčni? Hčerka vas ne ovira, saj ste zapisali, da je večino časa pri možu oziroma vaši mami.
Kot sem že rekla: med nama je generacijski prepad. Mladi se na nasvete, ki jih dajemo starejši, pogosto požvižgajo. Vseeno upam, da se vi ne boste. Pa da za konec ne pozabim na sodelavko, ki si rada izposoja vaše reči. Tega dela vašega pisma nisem najbolje razumela: ima gospa ključe vašega stanovanja, da lahko neovirano prihaja in odhaja? Ji želene stvari prinašate sami? Kakorkoli že, tega ne bi smela početi. Prav bi bilo, da naredite red!
Poletje se izteka, upam, da imate še kaj dopusta. Vesela bi bila, če bi ga preživeli s hčerko. Pregovor stran od oči, stran od srca še zmeraj velja. Vem, da vas pomirja misel, da se ima otrok pri bivšem in vaši mami lepo, a mama je le mama.
Po hčerkinem rojstvu so se odnosi z možem še poslabšali. Nekako je pričakoval, da bom tudi ponoči dežurala ob njej. Izgovarjal se je, da sem na porodniški, on pa mora zjutraj v službo. Ni opazil, da sem bila nenehno utrujena, izčrpana, na koncu moči. Hčerka mi je vzela vso energijo. Po štirih letih mučenja in prerekanja sem možu predlagala ločitev. Ker zasluži precej več kot jaz, sem upala, da bo prevzel posojila. Žal se to ni zgodilo.
Vseeno sem tvegala, četudi se k mami nisem mogla preseliti. Svakinja in brat, ki živita pri njej, sta bila odločno proti. Našla sem si solidno stanovanje. Spoznala sem tudi čednega in zelo simpatičnega moškega, ki je po dveh ali treh srečanjih z menoj pretrgal vse stike. Ne vem, kaj je bilo narobe.
Na pogled nisem napačna, sem prijazna, izobražena, prijateljice me imajo rade, nič mi ne manjka. Tudi svobode imam dovolj, saj je hčerka večino časa pri možu oziroma nanjo pazi mami. Včasih se mi zdi, da sem prišla z dežja pod kap, a me prijateljice tolažijo, da sem le preveč nepotrpežljiva. Pravijo, da se mi bodo sanje uresničile, če si bom tega močno želela. Še to: imam sodelavko, ki si rada izposoja moja oblačila, tudi kozmetiko. Ne znam ji reči ne. Nika
Poročili ste se ne več rosno mladi, z zelo velikimi pričakovanji. Vse je moralo biti popolno. Nekje ste zapisali, kakšno razočaranje ste doživeli ob rojstvu deklice, saj je bila nekaj prvih mesecev zelo »grda« na pogled. Pred bližnjimi ste jo zato dobesedno skrivali. Če sem iskrena, so me te besede zelo prizadele. Naj bo otrok takšen ali drugačen, za vsakega starša je najlepši in najbolj unikaten. Najpopolnejši. Niste razumeli moža, kako je lahko sedel ob njej ure in ure, pa se še ni naveličal. Celo zamerili ste mu, da se je raje ukvarjal z njo kot z vami.
Na živce vam je šlo, ker niste več mogli biti kot iz škatlice. Kaj hujšega: spremenila se je tudi vaša postava! Pa kaj potem, če imate kakšen kilogram več? Zaradi tega lahko še zmeraj tečete, obiskujete fitnes, jogo … Pravi moški, ki si bo iskal partnerico za vse življenje, vas ne bo ocenjeval po zunanjosti, temveč po tem, kaj izžarevate znotraj – v duši! Seveda, obstajajo tudi takšni, kot je bil ta, ki se je prišel dvakrat ali trikrat malo pogret. Nekam hitro se je nasitil, prekinil stike in si verjetno kot čmrlj poiskal nov cvet.
Žal mi je, draga Nika, da ste tako hitro zbežali iz zakona. Niste nikoli pomislili, da bi z možem poiskala pomoč? V prisotnosti izkušenega svetovalca bi morda našla odgovore tudi na dileme, ki so vas mučile. Če prav razumem, gospod niti ni bil napačen, le vašim predstavam o popolnem zakonskem partnerju ni več ustrezal. Točno takšnega, kot si ga želite, boste težko našli. Ga ni človeka, ki ne bi imel tudi napake! A s pogovorom lahko dve odrasli, zreli osebi najdeta skupen jezik.
Čisto prav je, da sta si pravično razdelila premoženje, tudi kredite. Nimajo vsi te sreče! Nobenega razloga pa ne vidim, da bi se celotno breme stroškov zvalilo na moževa ramena, ne glede na to, da ima za nekaj stotakov boljšo plačo kot vi. Četudi ste malo pojamrali, ste se znašli. Sicer imate nekaj smole pri iskanju princa na belem konju, a drugače vam ni hudega. So pa zato prijateljice zlata vredne. Prijateljujete že zelo dolgo, nikoli se še niste sprle.
Zelo se strinjam z vami, da ni lepšega kot imeti ob sebi tiste, ki nas imajo radi in nas razumejo. Četudi smo značajsko zelo močni, četudi smo prepričani, da vse zmoremo, da probleme tremo kot orehe, je le dobro, če lahko o takšnih zoprnijah, ki nam grenijo življenje, s kom pokramljamo. Dobre prijateljice imajo le eno hibo: zvečer, ko zlezemo v posteljo, jih ne moremo vzeti k sebi. Takrat tudi vi pogrešate nekoga, ki bi vas pogrel in ogrel.
Kaj storiti, da ne boste več sami? Glede na to, da nisem več rosno mlada, da so tudi moje predstave o idealnem moškem tradicionalne, bo moj namig v tem slogu. Najprej se morate vprašati, kaj sploh hočete, kakšen naj bo moški, ki bi ga želeli imeti ob sebi. Če vam bo prišlo v navado, da se »daste dol« z vsakim, ki bo pokazal malo zanimanja, ne bo dobro. Zakaj ne bi bili vsaj v drugo malo bolj izbirčni? Hčerka vas ne ovira, saj ste zapisali, da je večino časa pri možu oziroma vaši mami.
Kot sem že rekla: med nama je generacijski prepad. Mladi se na nasvete, ki jih dajemo starejši, pogosto požvižgajo. Vseeno upam, da se vi ne boste. Pa da za konec ne pozabim na sodelavko, ki si rada izposoja vaše reči. Tega dela vašega pisma nisem najbolje razumela: ima gospa ključe vašega stanovanja, da lahko neovirano prihaja in odhaja? Ji želene stvari prinašate sami? Kakorkoli že, tega ne bi smela početi. Prav bi bilo, da naredite red!
Poletje se izteka, upam, da imate še kaj dopusta. Vesela bi bila, če bi ga preživeli s hčerko. Pregovor stran od oči, stran od srca še zmeraj velja. Vem, da vas pomirja misel, da se ima otrok pri bivšem in vaši mami lepo, a mama je le mama.
