V nadaljevanju preberite:
Vsako leto je na svetu objavljenih skoraj tri milijone znanstvenih člankov. Ko boste do konca prebrali ta odstavek, se bo v eni od 30.000 strokovnih revij že pojavil nov. Vsaj deloma je bil napisan v angleščini, o tem ni dvoma, ni pa jasno, ali ga bo sploh kdo prebral. Na to temo se krešejo akademska mnenja in seveda pišejo novi članki. Koliko prebojev ostane neopaženih, koliko raziskovalnega dela gre v nič? Vsekakor preveč.
K sreči obstaja skupina zanesenjakov, ki v globalni džungli znanstvene produkcije išče spregledane bisere, brez katerih bi bila zakladnica človeškega znanja precej bolj siromašna. Zaradi njih recimo vemo, da erotične plesalke dobijo več napitnin med ovulacijo in da učinkovitost placebo zdravila narašča sorazmerno z njegovo ceno. Bogatejši smo tudi za dognanje, da krave proizvedejo več mleka, če jih poimenujemo.
Avtorji najbolj zanimivih in najbolj bizarnih znanstvenih dosežkov prejmejo tudi prestižno nagrado. Pravijo jim Ig Nobelove nagrade in jih ne gre zamenjevati s tistimi drugimi, še nekoliko bolj prestižnimi s podobnim imenom. Gonilna sila projekta je Marc Abrahams, matematik z diplomo s Harvarda, urednik, pisatelj in še marsikaj, a predvsem komunikator znanosti. Njegova strast je pisanje in zbiranje člankov o nenavadnih znanstvenih dognanjih, ki jih že trideset let objavlja tudi v znanstvenem zabavniku Annals of Improbable Research.
