Veliko ime slovenskega krafta
Začel v garaži, danes pa v Avstriji zvari pol milijona litra piva na leto.
Odpri galerijo
Vasja Golar v elementu, kjer zori Bevog. FOTO: Tadej Regent
Ta teden je imel Vasja Golar s sodelavci polne roke dela. Ob svoji pivovarni v vasi Potrna zraven Radgone so namreč v soboto pripravili festival Who cares for beer, na katerega so povabili 15 kraft pivovarjev iz vse Evrope, od Rusije do Portugalske in od Švedske do Italije. Skupaj z njihovimi pivi bo mogoče pokusiti več kot 80 hmeljevih napitkov šestnajstih kraft pivovarjev. Kljub slovenskim imenom pa Golar in njegovi niso slovenski pivovarji.
Vas Potrna je uradno Laafeld, Radgona pa Bad Radkersburg. Zaradi birokratskih zapletov v Sloveniji je Golar namreč svojo pivovarno Bevog postavil na severni strani Mure, na avstrijskem Štajerskem. O tem težavnem in nepričakovanem začetku nerad govori. Brez zadržkov pa prizna, da je kar razvpita zgodba izpred sedmih let pomagala k prepoznavnosti Bevoga. »Vendar ne bi vse skupaj nič pomagalo, če ne bi imeli dobrega piva,« je poudaril.
Da ima takrat še niti 30-letnik dobro pivo, se je pokazalo že (zelo) hitro. Leta 2014 ga je verjetno najbolj vpliven pivu posvečeni spletni portal RateBeer postavil na tretje mesto med več kot 2600 pivovarji z vsega sveta, ki so začeli delovati leta 2013. Bevog so večkrat razglasili tudi za najboljšega avstrijskega pivovarja, njegova piva za najboljša avstrijska piva, pobral je tudi vrsto mednarodnih nagrad, tako za napitke kot oblikovanje embalaže, v katero jo polnijo, predvsem pločevink.
Ker je doma iz Gornje Radgone, znane po izvrstnih vinih in še posebno peninah, Golarju pivovarstvo seveda ni bilo položeno v zibelko. Delal je v družinskem podjetju, v katerem se ukvarjajo z elektroniko, in pred enajstimi leti je bil na sejmu elektronike v Belgiji. Tam je šel na pivo, ki pa ga v deželi tisočih pivovarn seveda ni tako lahko naročiti, kot ga je bilo takrat v Sloveniji, kjer so imeli v gostilnah bolj ali manj le zeleno ali rdečo nalepko. Končno se je Golar odločil za belo, saj je mislil, da mu bodo prinesli svetlo, toda dobil je dejansko pivo ... bele barve.
Čeprav je bil najprej šokiran, je bil zvarek odličen. Po vrnitvi v Slovenijo je ugotovil, da je bilo mogoče tudi pri nas že dobiti kaj drugega od zelene in rdeče nalepke. Kmalu je začel eksperimentirati, kot večina inovatorjev v domači garaži. Znanje je pridobival iz knjig in kljub nekajdnevnemu tečaju iz varjenja piva v Nemčiji je dejansko pivovarski samouk.
Ko se je odločil, da se bo s pivom poklicno ukvarjal, je imel polno podporo staršev, ki so mu s posojilom omogočili podlago, o kateri lahko večina kraftarjev na začetku samo sanja. Zaradi v tistem času zapletenega in časovno izredno potratnega pridobivanja dovoljenj pa pivovarne ni postavil v domači Gornji Radgoni, ampak v Radgoni na levem, avstrijskem bregu Mure. V pivovarno je do danes investiral še veliko več in že prvi pogled na Bevog od zunaj jasno pokaže, da gre za resno dejavnost in ne garažni hobi.
Investicije so bile nujne, saj proizvodnja nikakor ni dohajala povpraševanja. Kupili so polnilno linijo, dodatno opremo za varjenje, dodatnih fermentorjev, v katerih nastaja pivo in zgradili hladilnico, v kateri zaradi zagotavljanja svežine in kakovosti skladiščijo izdelke pri stalni temperaturi deset stopinj Celzija. Kljub hladilnici pivo poizkušajo variti kar se da sproti in s tem že v osnovi zagotavljajo svežino.
Bevog je danes seveda povsem drugačen od časov v garaži. Podjetje ima skupaj z Golarjem 14 zaposlenih, lani pa so izdelali 5000 hektolitrov, se pravi pol milijona litrov piva. Njihov največji trg je še vedno Slovenija, kjer imajo urejeno tudi lastno distribucijo, zato lahko točeno pivo dostavijo v posodah iz inoksa. Drugam gre v nepovratni embalaži. Seveda pa največ piva napolnijo v pločevinke; te so po Golarjevih besedah zelo primerne, saj ne prepuščajo svetlobe, ki je poleg kisika in neprimerne temperature največji sovražnik kakovosti piva.
Poleg tega je aluminij veliko lažji od stekla in ga je mogoče skoraj neskončno reciklirati. V Bevogu namreč veliko dajo na zaščito okolja. Vode porabijo za pivovarske razmere malo, pazijo tudi na nepotrebno uporabo plastike.
Kakšne so Golarjeve izkušnje s poslovanjem v Avstriji po šestih letih? »V Avstriji je pivovarno res lažje postaviti kot v Sloveniji, vendar je poslovanje potem bolj zapleteno. Njihovi predpisi so strožji. Tekočih stroškov je več in nenazadnje morajo biti sodelavci seveda primerno plačani, plač pa je že po njihovih kolektivnih pogodbah več in so višje kot pri nas.« Po levem bregu Mure se torej pri poslovanju ne cedita samo med in mleko.
Pri Bevogu zelo skrbijo za to, iz česa delajo svoja piva. Teh imajo v stalni ponudbi sedem. Gre za hrbtenico proizvodnje. Lani so poleg stalnic zvarili še več kot 20 različnih vrst piv iz serije Who cares, dve v sodelovanju z drugimi pivovarji, eno pa celo v sodelovanju z znamenitim irskim izdelovalcem viskija Jameson. Temni IPA so potem zoreli v njihovih sodih za viskije.
Ker so njihova piva po okusu zelo bogata, so sestavine zelo pisane. Uporabljajo več kot 25 vrst slada, največ seveda ječmenovega, in od 10 do 15 vrst hmelja. Med temi je veliko slovenskega hmelja. Za aromo hmelja so zelo pomembne sorta, sestava tal, lega in vreme, zato v Sloveniji ni mogoče pridelati vsega, kar potrebujejo, čeprav je pridelava hmelja eno od kot kurji zobje redkih področij, na katerih je država velesila v globalnem smislu.
Za pivo sta osnovni sestavini tudi kvas in voda. Prvega uporabljajo več vrst, samo za različice piv ale jih imajo štiri. Voda je podtalnica, a jo pred uporabo povsem očistijo nečistoč in priredijo glede ena posamezen recept piva.
V Bevogu varijo predvsem piva gornje fermentacije, od katerih so najbolj znana piva vrste ale. Pale ale z imenom Tak je tudi najbolj prodajano pivo pivovarne Bevog. Vendar so se Golar in ekipa pred štirimi leti lotili tudi varjenja piv spodnje fermentacije, lagerjev oziroma ležakov. Začeli so s posebno podvrsto mexican lager in pa dimljenim pilsnerjem. Lani pa so se odločili narediti tudi bolj poznan stil helles s svojim pridihom. Razvijali so ga več kot leto in po mnogih poizkusih in zlitega v odtok so letos spomladi našli pravi postopek in pravo kombinacijo surovin. Takšna piva so za pivovarja zelo zahtevna, ker ne skrivajo nobenih napak postopka, obenem pa razkrivajo lepoto sestavin.
Če ste se spraševali, v kakšnem ritmu tolčejo srca ljudi, ki delajo takšne napitke, vam bo najbrž vse povedal podatek, da že tri leta zapored varijo tudi uradno pivo za tolminska festivala, punkerskega Punk Rock Holiday in metalskega Metal Days Letošnjega za metalce so poimenovali Black Blood 2 in je seveda temno, za dobro mero pa so mu dodali še – pazite na obleko, ampak za metalce to najbrž ni (bila) težava – sok rdeče pese.
Krog ljubiteljev Bevogovih piv je seveda veliko širši od metalcev. Golar meni, da so bili prvi tipični pivci stari od 30 do 40 let, da so torej že nekaj zaslužili – kraft pivo je zaradi specifik dražje od industrijskega – in bili hkrati dovolj odprti, da so hoteli pokusiti kaj drugačnega od vedno bolj uniformiranega okusa globalnih znamk.
Do danes se je krog, z rastjo priljubljenosti kraft piv, zelo razširil; Golar pravi, da je težko najti tipičnega pivca kraf piva. so pa to ljudje, ki hočejo odkrivati nove okuse.Najpogosteje so stari nekako med 25 in 50 let. »Kar pa nikakor ne pomeni, da med njimi ni mlajših ali starejših. Tudi sem, v tap room [točilnico ob njihovi pivovarni, kjer je mogoče preizkusiti vrsto njihovih piv na kozarec], pogosto pridejo komaj zreli za pivo mladeniči in mladenke ali pa 80 let mladi ljudje in z užitkom popijejo kakšno pivo,« je povedal glava Bevoga. Kot rečeno, največ prodajo v Sloveniji, sledita pa ji »domovina« Avstrija in Italija. Vendar je njihov trg ves svet, saj si tudi pivci na drugih celinah želijo poskusiti njihove nore napitke.
In kaj pije prvo ime slovenskega krafta? »Odvisno od priložnosti. Rad imam piva z manj alkohola, pod petimi odstotki. Zelo mi sede novo pšenično in nasploh bolj pitna piva. Seveda pa pride dan, ko najbolj paše kak dimljen porter. Zadnje čase največkrat naročim kar našega novega lagerja. Kar je razumljivo, saj smo ga zvarili, kot seveda tudi naša ostala piva, po mojem okusu, a mi odzivi kažejo, da ni samo zame. Najbolj pomembno pa mi je, da je pivo uravnovešeno in skladno,« je pojasnil Vasja Golar.
Pripravljeni na festival Who cares for beer. FOTO: Tadej Regent
Vas Potrna je uradno Laafeld, Radgona pa Bad Radkersburg. Zaradi birokratskih zapletov v Sloveniji je Golar namreč svojo pivovarno Bevog postavil na severni strani Mure, na avstrijskem Štajerskem. O tem težavnem in nepričakovanem začetku nerad govori. Brez zadržkov pa prizna, da je kar razvpita zgodba izpred sedmih let pomagala k prepoznavnosti Bevoga. »Vendar ne bi vse skupaj nič pomagalo, če ne bi imeli dobrega piva,« je poudaril.
Da ima takrat še niti 30-letnik dobro pivo, se je pokazalo že (zelo) hitro. Leta 2014 ga je verjetno najbolj vpliven pivu posvečeni spletni portal RateBeer postavil na tretje mesto med več kot 2600 pivovarji z vsega sveta, ki so začeli delovati leta 2013. Bevog so večkrat razglasili tudi za najboljšega avstrijskega pivovarja, njegova piva za najboljša avstrijska piva, pobral je tudi vrsto mednarodnih nagrad, tako za napitke kot oblikovanje embalaže, v katero jo polnijo, predvsem pločevink.
FOTO: Delo
Samouk
Ker je doma iz Gornje Radgone, znane po izvrstnih vinih in še posebno peninah, Golarju pivovarstvo seveda ni bilo položeno v zibelko. Delal je v družinskem podjetju, v katerem se ukvarjajo z elektroniko, in pred enajstimi leti je bil na sejmu elektronike v Belgiji. Tam je šel na pivo, ki pa ga v deželi tisočih pivovarn seveda ni tako lahko naročiti, kot ga je bilo takrat v Sloveniji, kjer so imeli v gostilnah bolj ali manj le zeleno ali rdečo nalepko. Končno se je Golar odločil za belo, saj je mislil, da mu bodo prinesli svetlo, toda dobil je dejansko pivo ... bele barve.
Čeprav je bil najprej šokiran, je bil zvarek odličen. Po vrnitvi v Slovenijo je ugotovil, da je bilo mogoče tudi pri nas že dobiti kaj drugega od zelene in rdeče nalepke. Kmalu je začel eksperimentirati, kot večina inovatorjev v domači garaži. Znanje je pridobival iz knjig in kljub nekajdnevnemu tečaju iz varjenja piva v Nemčiji je dejansko pivovarski samouk.
Na levi breg
Ko se je odločil, da se bo s pivom poklicno ukvarjal, je imel polno podporo staršev, ki so mu s posojilom omogočili podlago, o kateri lahko večina kraftarjev na začetku samo sanja. Zaradi v tistem času zapletenega in časovno izredno potratnega pridobivanja dovoljenj pa pivovarne ni postavil v domači Gornji Radgoni, ampak v Radgoni na levem, avstrijskem bregu Mure. V pivovarno je do danes investiral še veliko več in že prvi pogled na Bevog od zunaj jasno pokaže, da gre za resno dejavnost in ne garažni hobi.
Investicije so bile nujne, saj proizvodnja nikakor ni dohajala povpraševanja. Kupili so polnilno linijo, dodatno opremo za varjenje, dodatnih fermentorjev, v katerih nastaja pivo in zgradili hladilnico, v kateri zaradi zagotavljanja svežine in kakovosti skladiščijo izdelke pri stalni temperaturi deset stopinj Celzija. Kljub hladilnici pivo poizkušajo variti kar se da sproti in s tem že v osnovi zagotavljajo svežino.
Bevog je danes seveda povsem drugačen od časov v garaži. Podjetje ima skupaj z Golarjem 14 zaposlenih, lani pa so izdelali 5000 hektolitrov, se pravi pol milijona litrov piva. Njihov največji trg je še vedno Slovenija, kjer imajo urejeno tudi lastno distribucijo, zato lahko točeno pivo dostavijo v posodah iz inoksa. Drugam gre v nepovratni embalaži. Seveda pa največ piva napolnijo v pločevinke; te so po Golarjevih besedah zelo primerne, saj ne prepuščajo svetlobe, ki je poleg kisika in neprimerne temperature največji sovražnik kakovosti piva.
Največ piva napolnijo v pločevinke; te so zelo primerne, saj ne prepuščajo svetlobe, ki je poleg kisika in neprimerne temperature največji sovražnik kakovosti piva. FOTO: Tadej Regent
Poleg tega je aluminij veliko lažji od stekla in ga je mogoče skoraj neskončno reciklirati. V Bevogu namreč veliko dajo na zaščito okolja. Vode porabijo za pivovarske razmere malo, pazijo tudi na nepotrebno uporabo plastike.
Kakšne so Golarjeve izkušnje s poslovanjem v Avstriji po šestih letih? »V Avstriji je pivovarno res lažje postaviti kot v Sloveniji, vendar je poslovanje potem bolj zapleteno. Njihovi predpisi so strožji. Tekočih stroškov je več in nenazadnje morajo biti sodelavci seveda primerno plačani, plač pa je že po njihovih kolektivnih pogodbah več in so višje kot pri nas.« Po levem bregu Mure se torej pri poslovanju ne cedita samo med in mleko.
Kaj je v kozarcu?
Pri Bevogu zelo skrbijo za to, iz česa delajo svoja piva. Teh imajo v stalni ponudbi sedem. Gre za hrbtenico proizvodnje. Lani so poleg stalnic zvarili še več kot 20 različnih vrst piv iz serije Who cares, dve v sodelovanju z drugimi pivovarji, eno pa celo v sodelovanju z znamenitim irskim izdelovalcem viskija Jameson. Temni IPA so potem zoreli v njihovih sodih za viskije.
Njihovo pivo zori tudi v lesenih sodih. FOTO: Tadej Regent
Ker so njihova piva po okusu zelo bogata, so sestavine zelo pisane. Uporabljajo več kot 25 vrst slada, največ seveda ječmenovega, in od 10 do 15 vrst hmelja. Med temi je veliko slovenskega hmelja. Za aromo hmelja so zelo pomembne sorta, sestava tal, lega in vreme, zato v Sloveniji ni mogoče pridelati vsega, kar potrebujejo, čeprav je pridelava hmelja eno od kot kurji zobje redkih področij, na katerih je država velesila v globalnem smislu.
Za pivo sta osnovni sestavini tudi kvas in voda. Prvega uporabljajo več vrst, samo za različice piv ale jih imajo štiri. Voda je podtalnica, a jo pred uporabo povsem očistijo nečistoč in priredijo glede ena posamezen recept piva.
V Bevogu varijo predvsem piva gornje fermentacije, od katerih so najbolj znana piva vrste ale. Pale ale z imenom Tak je tudi najbolj prodajano pivo pivovarne Bevog. Vendar so se Golar in ekipa pred štirimi leti lotili tudi varjenja piv spodnje fermentacije, lagerjev oziroma ležakov. Začeli so s posebno podvrsto mexican lager in pa dimljenim pilsnerjem. Lani pa so se odločili narediti tudi bolj poznan stil helles s svojim pridihom. Razvijali so ga več kot leto in po mnogih poizkusih in zlitega v odtok so letos spomladi našli pravi postopek in pravo kombinacijo surovin. Takšna piva so za pivovarja zelo zahtevna, ker ne skrivajo nobenih napak postopka, obenem pa razkrivajo lepoto sestavin.
Pivci
Če ste se spraševali, v kakšnem ritmu tolčejo srca ljudi, ki delajo takšne napitke, vam bo najbrž vse povedal podatek, da že tri leta zapored varijo tudi uradno pivo za tolminska festivala, punkerskega Punk Rock Holiday in metalskega Metal Days Letošnjega za metalce so poimenovali Black Blood 2 in je seveda temno, za dobro mero pa so mu dodali še – pazite na obleko, ampak za metalce to najbrž ni (bila) težava – sok rdeče pese.
Krog ljubiteljev Bevogovih piv je seveda veliko širši od metalcev. Golar meni, da so bili prvi tipični pivci stari od 30 do 40 let, da so torej že nekaj zaslužili – kraft pivo je zaradi specifik dražje od industrijskega – in bili hkrati dovolj odprti, da so hoteli pokusiti kaj drugačnega od vedno bolj uniformiranega okusa globalnih znamk.
Do danes se je krog, z rastjo priljubljenosti kraft piv, zelo razširil; Golar pravi, da je težko najti tipičnega pivca kraf piva. so pa to ljudje, ki hočejo odkrivati nove okuse.Najpogosteje so stari nekako med 25 in 50 let. »Kar pa nikakor ne pomeni, da med njimi ni mlajših ali starejših. Tudi sem, v tap room [točilnico ob njihovi pivovarni, kjer je mogoče preizkusiti vrsto njihovih piv na kozarec], pogosto pridejo komaj zreli za pivo mladeniči in mladenke ali pa 80 let mladi ljudje in z užitkom popijejo kakšno pivo,« je povedal glava Bevoga. Kot rečeno, največ prodajo v Sloveniji, sledita pa ji »domovina« Avstrija in Italija. Vendar je njihov trg ves svet, saj si tudi pivci na drugih celinah želijo poskusiti njihove nore napitke.
In kaj pije prvo ime slovenskega krafta? »Odvisno od priložnosti. Rad imam piva z manj alkohola, pod petimi odstotki. Zelo mi sede novo pšenično in nasploh bolj pitna piva. Seveda pa pride dan, ko najbolj paše kak dimljen porter. Zadnje čase največkrat naročim kar našega novega lagerja. Kar je razumljivo, saj smo ga zvarili, kot seveda tudi naša ostala piva, po mojem okusu, a mi odzivi kažejo, da ni samo zame. Najbolj pomembno pa mi je, da je pivo uravnovešeno in skladno,« je pojasnil Vasja Golar.
