Za pokrajino ob Muri si je treba vzeti čas

Pomurje se v zadnjih letih turistično vse hitreje prebuja in že dolgo ni več samo pokrajina množičnega namakanja v toplicah.
Fotografija: Polja na prekmurskih ravnicah. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Odpri galerijo
Polja na prekmurskih ravnicah. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Izbrati nekaj priporočil in izpostaviti samo del vsega tega bogastva je težka in nehvaležna naloga. Zato bi sam avtodomarskim obiskovalcem Pomurja najprej svetoval malo lastne pobude pri iskanju krajev, dogodkov in znamenitosti glede na to, kaj jih zanima. Veliko pomoči pri tem iskanju lahko dobijo v paviljonu Expano ob bregu Soboškega jezera, takoj ko pri počivališču Murska Sobota zavijejo z avtoceste.

Poglavitna naloga Expanoja je prav to, da za vse prihajajoče radovedneže pomeni vrata v Pomurje. V njem boste od prijaznega osebja dobili kup informacij o pokrajini kot celoti in posameznih turističnih krajih, zanimivostih, nastanitvah, kulinariki in vsem, kar vas zanima. Če pa si želite celovit in z multimedijskimi pripomočki podprt pregled zgodovine, kulture, narave, tradicij in turizma pokrajine ob Muri, si lahko ob plačilu vstopnine ogledate zanimivo interaktivno razstavo, ki prav tako domuje v paviljonu Expano.


Paviljon je lahko izhodišče in hkrati cilj


Sicer pa je že sam paviljon, ki so ga kot slovensko razstavišče za svetovno razstavo Expo v Milanu leta 2015 projektirali v biroju SoNo arhitekti, potem pa ga je v upravljanje dobila mestna občina Murska Sobota, prva zanimivost, ki si jo velja ogledati ob prihodu v Pomurje. Razgiban objekt iz lesa in stekla, postavljen ob oživljenem in za rekreacijo in sprostitev urejenem južnem delu gramoznice Soboško jezero, se odlično vključuje v pokrajino in privablja poglede. In obiskovalce.

Pokrajina Ljutomersko-Ormoških goric okrog Jeruzalema je slovenska Toskana. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Pokrajina Ljutomersko-Ormoških goric okrog Jeruzalema je slovenska Toskana. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Čeprav so snovalci odlično obiskanega novega rekreacijskega območja mislili na marsikaj, ni urejenega postajališča za avtodome. To bodo kmalu popravili, zatrjuje vodja Expana Helga Lukač, tako da bo postajališče z vsemi potrebnimi priključki morda na voljo že do konca letošnjega leta, do takrat pa nihče ne preganja avtodomarjev, ki se kar pogosto ustavijo na tukajšnjem parkirišču in ki včasih odkrijejo tudi brezplačno dostopne sanitarije in prhe v samem objektu. In če se ob obilici informacij ne morete sami odločiti, le zapišimo nekaj priporočil, kaj velja v Pomurju obiskati.


Po gričih Krajinskega parka Goričko


Tistim, ki imate raje gričevnato pokrajino z več narave in miru, priporočamo obisk Goričkega. To je severni del Prekmurja, ki ga nikakor ne moremo stlačiti v stereotip melanholične, megličaste prekmurske ravnice Miška Kranjca, a je kljub temu še kako lep. Tako lep in ohranjen, da so celotno Goričko leta 2003 razglasili za krajinski park. Ker je za potepanje po njem en dan premalo, si lahko za izhodišče izberete eno od maloštevilnih urejenih postajališč za avtodome na Lovenjakovem dvoru v Polani pri Murski Soboti. Od tam se lahko zapeljete proti Cankovi in nato na sever, kjer je v Kraščih Ledavsko jezero, ena od naravnih lepot državnega pomena v Krajinskem parku Goričko. V njem je mogoče loviti ribe, poraščeni severni del pa je rezerviran za ptice. Pot lahko nadaljujete skozi Rogašovce in si malo zunaj tega kraja nedaleč od glavne ceste ogledate vrelec prosto tekoče slatine v Nuskovi in jo tudi pokusite. Ob vrelcu so ohranjene zanimive stare vrbe. Malo naprej, v prenovljeni nekdanji vaški šoli Serdici, je nova butična polnilnica mineralne vode Cana, ki je po sestavi podobna nuskovski in vsebuje veliko kalcija.

Pri Gradu na Goričkem je v doživljajskem parku Vulkanija mogoče spoznati vulkansko preteklost Goričkega. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Pri Gradu na Goričkem je v doživljajskem parku Vulkanija mogoče spoznati vulkansko preteklost Goričkega. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Po glavni cesti nato prispete v Sotino, kjer lahko zavijete levo z glavne ceste in se – bolje peš ali s kolesi – povzpnete na »prekmurski Triglav«, 417 metrov visok Sotinski breg, najvišji grič Prekmurja. Na vrhu sicer ni gostinske ponudbe, je pa postavljen razgledni stolp, s katerega je mogoče na zahod videti bližnje avstrijske kraje, sicer pa se pogled razteza po velikem delu Goričkega in vse do Murske Sobote. Iz Sotine skozi Kuzmo ni daleč do Doliča, kjer je izhodišče za obisk lepo urejene gozdne učne poti Tromejnik in ogled samega Tromejnika, stičišča meja med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo. Če vam ni do obiska tromeje, lahko iz Sotine prek Kuzme zavijete do vasi Grad, kjer je ena najprivlačnejših postojank vsaj za otroke: verjetno ste že slišali za doživljajski park Vulkanija, ki na zanimiv in prepričljiv način obiskovalcem predstavi vulkansko preteklost tega dela Goričkega. Splača se ga obiskati! Pa tudi grad nad vasjo, ki je sedež Krajinskega parka Goričko, je vreden ogleda. Grad je največja grajska stavba na Slovenskem in je le deloma obnovljen. V obnovljenem delu je nekaj manjših muzejskih zbirk tradicionalnih obrti Prekmurja, seznaniti se je mogoče z najbolj značilnimi živalmi Goričkega in s tradicionalno krajino, v okrogli kleti so zbrana vina okoliških pridelovalcev ...


Zanimivosti ob severni meji


Še ena ogleda vredna točka ob meji z Madžarsko vas čaka na skoraj najsevernejšem delu naše države, na obrobju obmejne vasice Čepinci. Tam je občina Šalovci nedolgo tega obnovila opuščeno nekdanjo stražnico in v njej uredila muzejsko zbirko Varuhi meje o graničarjih in graničarskem življenju v nekdanji Jugoslaviji. V neposredni bližini stražnice lahko prestopite mejo in si v bližnji porabski vasi Števanovci ogledate še madžarsko različico graničarskega muzeja, Muzej madžarske mejne straže, ki je edini take vrste na Madžarskem in ima zato veliko opreme in predmetov iz časov, ko je te kraje ločevala železna zavesa.

Na ekosocialni kmetiji Korenika v Šalovcih je mogoče tudi jahati. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Na ekosocialni kmetiji Korenika v Šalovcih je mogoče tudi jahati. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Po cesti od Čepincev proti jugovzhodu prispete do Šalovcev, sedeža istoimenske občine. Na obrobju vasi je znana in že zelo dobro razvita ekosocialna kmetija Korenika, kjer je mogoče tudi pomalicati, si ogledati njihove živali, zeliščni in zelenjavni vrt ter kupiti ekološke pridelke in izdelke iz njih. Dalje proti meji z Madžarsko pa je ena najmanjših slovenskih občin, dvojezična občina Hodoš z avtohtonim madžarskim prebivalstvom. Občino sestavljata samo dve naselji, Hodoš in Krplivnik, v obeh skupaj živi okrog 360 prebivalcev. Kljub majhnosti ima tudi ta občina svoj mali muzej. V zidani kmečki hiši z začetka 20. stoletja v Krplivniku je namreč urejena etnografska zbirka Stražna krajina s prikazom življenja pred več kot stoletjem. Iz Krplivnika se ob meji lahko počasi začnete vračati proti jugu, skozi Domanjševce in Berkovce – tam je na ogled obnovljen Časarjev mlin – do

Prosenjakovcev in naprej do Sela, kjer je iz romanskih časov ostala imenitno poslikana rotunda, ki je zdaj cilj obiska mnogih ljubiteljev sakralnih kulturnih spomenikov.


Bogojinska cerkev in muzej na prostem v Filovcih


Iz Sela ni več daleč do Moravskih Toplic, kjer je postajališče za avtodome urejeno pri tamkajšnjih termah Vivat. Lahko pa raziskovanje nadaljujete spet proti vzhodu, kjer je v Bogojini čudovita cerkev, ki jo je preoblikoval in prenovil Jože Plečnik, v Filovcih pa manjši muzej na prostem s tremi tradicionalnimi cimpranimi hišami in s tradicionalno lončarsko pečjo. Muzej je v bližini lončarske delavnice Bojnečevih, kjer je mogoče lončarjenje videti v živo in se preizkusiti v njem. Na vzpetini nad Filovci pa je med vinogradi nekaj lepo obnovljenih tradicionalnih cimpranih vinskih kleti.

Razgledni stolp Vinarium nad Lendavo je že pet let ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Razgledni stolp Vinarium nad Lendavo je že pet let ena najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Končni cilj poti po krajinskem parku Goričko je lahko Dobrovnik oziroma Bukovniško jezero v njegovi neposredni bližini, ki je pravzaprav lahko tudi cilj samostojnega izleta. Ob jezeru je urejeno eno kakovostnejših postajališč za avtodome in počitniške prikolice, samo jezero je raj za ribiče in sprehajalce, v bližini je speljana pot z energijskimi točkami, nad jezerom sredi gozda stoji kapelica svetega Vida, v bližini kapelice pa je še Vidov izvir, ki mu nekateri pripisujejo nadnaravne moči. V gozdu ob jezeru je tudi adrenalinski park za otroke in odrasle. Vas Bukovnica severno od jezera je bila v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi svoje odmaknjenosti in izoliranosti prizorišče začetkov ekološkega kmetovanja v Sloveniji, ki je bilo nekoliko pred svojim časom in je zato zamrlo. Izoliranost te zanimive vasi pa je ostala. Na drugi strani Dobrovnika si je mogoče ogledati sodobno obliko pridelave rastlin v rastlinjakih Ocean Orchids. Za obiskovalce je odprt njihov tropski vrt s številnimi eksotičnimi rastlinami, tudi bananami.


Ravninska tura, ki se začne visoko


Druga mogoča tura po Pomurju je bolj ravninska, čeprav jo lahko začnete na precej visoki točki nad Lendavo. Če se že potepate po Pomurju oziroma prav po Prekmurju, je namreč skoraj obvezno, da se povzpnete na razgledni stolp Vinarium v Dolgovaških goricah nad Lendavo. Stolp je arhitekturni presežek in je ena najbolje obiskanih turističnih točk v Sloveniji. Z njega je mogoče videti v tri države – Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in seveda Slovenijo, razgled pa je še posebno lep zjutraj ali zvečer.

V Nuskovi si je mogoče ogledati vrelec naravne slatine in jo tudi pokusiti. FOTO: Jože Pojbič/Delo
V Nuskovi si je mogoče ogledati vrelec naravne slatine in jo tudi pokusiti. FOTO: Jože Pojbič/Delo


V Lendavi si lahko ogledate muzej meščanstva, nato pa se napotite do Velike Polane, ki je uradno razglašena za vas štorkelj, potem pri Srednji Bistrici prečkate Muro in obiščete Razkrižje. Tu si lahko ogledate repliko prazgodovinske naselbine, se sprehodite ob energijskih točkah vzdolž reke Ščavnice ali pa obiščete kovačijo in kovaški muzej Horvatovih. In če ste ljubitelji reke Mure, lahko nadaljujete do Veržeja, kjer še vedno deluje Babičev mlin s plavajočim vodnim pogonom in kjer sedeminosemdesetletni mlinar Mirč Babič še vedno pomaga hčerki Karmen, ki je po njegovi upokojitvi prevzela mlinarsko obrt.

Če pa vas zanima, kakšni so nekoč bili pravi mlini na Muri, ki so v celoti skupaj z mlinsko zgradbo stali na dveh plavajočih čolnih, se morate od Babiča čez most pri Veržeju odpeljati spet na prekmursko stran Mure in do Ižakovcev. Toda zdaj si tamkajšnje replike plavajočega murskega mlina na Otoku ljubezni ne boste mogli ogledati od znotraj, ker je mlin nedavno doživel nesrečo. Po neurju mu je namreč plavajoče drevje odtrgalo pogonsko kolo, ki ga bodo zdaj morali popraviti in znova namestiti.


Ljutomersko-Ormoške gorice so slovenska Toskana


Lahko pa jo iz Razkrižja mahnete tudi proti Ljutomeru in malo naprej od mesta s ceste proti Ormožu zavijete v hrib, proti Železnim Dverim in Jeruzalemu. Če se boste po tamkajšnjih grebenih med vinogradi vozili v primerno lepi svetlobi jutranjega ali večernega sonca, boste takoj vedeli, zakaj nekateri gričevju Ljutomersko-Ormoških goric pravijo slovenska Toskana. Po ogledu Jeruzalema z značilno cerkvijo Žalostne matere božje se lahko vrnete do Ljutomera in nato skozi Cezanjevce nadaljujete do Bioterm v Mali Nedelji. V teh prijetnih malih termah imajo dobro urejeno veliko postajališče za avtodome.

Prekmurje je tudi dežela štorkelj.
Prekmurje je tudi dežela štorkelj.


Nedaleč od Male Nedelje je Stara Gora, vas, v kateri so turistični zanesenjaki že pred leti postavili repliko tradicionalnega mlina na veter, kakršnih je bilo po obrobju Slovenskih goric in v nekaterih drugih delih Slovenije nekoč veliko. Isti zaneseljaki so vaško šolo na Stari Gori preuredili v muzejček z veliko zbirko etnoloških predmetov iz teh krajev.

Od Stare Gore lahko krožno pot nadaljujete prek Svetega Jurija ob Ščavnici do Negove, kjer je zanimiv za ogled deloma obnovljen Negovski grad. Poleg ogleda gradu, zbirke zeliščarstva in zeliščnega vrta je ta obisk lahko posebna poslastica za ljubitelje umetniške fotografije. Grad je namreč uradno razstavišče mednarodne zveze umetniških fotografov FIAP in v njem pod pokroviteljstvom te zveze vse leto razstavljajo najboljši tuji in slovenski umetniški fotografi. In ker je Negova že v radgonski občini, se spodobi, da za konec obiščete tudi občinsko središče. Gornja Radgona se je poimenovala tudi za mesto penin in ogled kleti podjetja Radgonske Gorice, v katerih zorijo njihove penine, ter Kleti pod Slapom je eno zanimivejših doživetij v tem mestu.


Lahko pa se samo ustavite in poslušate reko


Veliko smo vam našteli in za obisk in ogled vsega si je treba vzeti precej časa. A namesto obiskovanja vrste turističnih zanimivosti – tistih velikih in slavnih kot tudi tistih malih, lokalnih in prisrčnih – se lahko v Pomurju preprosto nekje ustavite, poslušate reko, opazujete ptice, preštevate rože in metulje in čakate sončni zahod brez občutka, da ste kaj zamudili ali izpustili.

Preberite še:

Komentarji: