Tiskane izdaje
Ljubljana – Z odločitvijo sodnega senata, ki je v tako imenovani zadevi Balkanski bojevnik iz kazenskega spisa izločilo večino dokazov, so zadovoljni obtoženci in njihovi odvetniki. Tožilstvo zagotovo ne. Dragan Tošić je z nekaj soobtoženimi danes odšel na prostost.
Sodni senat pod predsedstvom sodnika Gorazda Fabjančiča je danesposkrbel za preobrat v sojenju Draganu Tošiću in šestnajstim soobtožencem, ko je iz spisa izločil dokaze, ki so jih zbrali slovenski in srbski preiskovalci.
Odločitev sodišča bo tako lahko temeljila le na dokazih, pridobljenih v Italiji in Urugvaju. Hkrati je senat, kot so nam sporočili s sodišča, odpravil pripor Tošiću ter Draganu Beljkašu, Mirzetu Luceviću, Boštjanu Kopčiču, Jakobu Remškarju in Petru Khermayerju, Đemajliju Mandjuki in Robertu Šabiću pa hišni pripor.
Dvomi o zakonitosti dokazov
Dvome o zakonitosti dokazov je obramba izpostavila že na začetku sojenja, a je sodišče lahko o tem odločalo šele po pridobitvi pravno relevantne dokumentacije, pojasnjuje Tanja Glogovčan, tiskovna predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča.
»Tožilstvo je sodišču šele 23. oktobra predložilo tako imenovano inicialno dokumentacijo iz Srbije oziroma listine, s katerimi je menda razpolagal srbski preiskovalni sodnik, ko je presojal o uvedbi preiskovalnih ukrepov zoper tamkajšnjega osumljenca.«
Senat je iz kazenskega spisa izločil dokaze, za katere meni, da so bili zbrani nezakonito, s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin in kot takšni niso dovoljeni v slovenskem pravnem redu.
»Odredbe za odreditev in podaljšanje nadzora telefonskih komunikacij namreč ne dosegajo potrebnih pravnih standardov. Dokumentacija v pobudah in predlogih za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov ni predstavljala zadostne podlage za uvedbo ali razširitev ukrepov, za katere se zahtevajo utemeljeni razlogi za sum, še posebno ne za prisluškovanje,« pojasnjuje Glogovčanova.
Poleg tega je prisluškovanje predlagala in izvajala varnostnoobveščevalna služba (BIA), ki v demokratični družbi tega ne sme. Nadaljnji srbski in nekateri slovenski dokazi so bili izločeni kot tako imenovani sadeži zastrupljenega drevesa, torej kot dokazi, ki izvirajo iz nedovoljenih dokazov, dodatno pojasnjuje eden od Tošićevih zagovornikov odvetnik Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin.
Sodišče je slovenske dokaze izločilo tudi, ker obstaja utemeljen dvom o zakonitosti načina pridobitve Tošićeve telefonske številke, na katero se je prisluškovanje začelo, nekateri sklepi so temeljili na informacijah, ki ne morejo izkazovati utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, način, s katerim je policija izkazovala pridobitev drugih telefonskih številk, pa ni ustrezal ustaljenim standardom oziroma zahtevam, ki jih je razvilo vrhovno sodišče.
»Z izločitvijo nedovoljenih dokazov pa ni več dovolj dokazov za utemeljen sum, da bi Tošić in nekateri drugi obtoženci storili očitana kazniva dejanja. Zato ni več temeljnega pogoja za pripor in je bil ta odpravljen,« dodaja Bošnjak.
Obramba zadovoljna, tožilka šokirana
»Obramba je že ves čas postopka, od prijetja osumljencev naprej, opozarjala, da je večina dokazov pridobljena s kršitvijo človekovih pravic in da morajo zato biti izločeni,« pravi Bošnjak in dodaja, da sklep sodišča kaže na to, »da smo v pomembnejšem delu imeli prav. Izločitev dokazov je eden izmed elementov pravne države in je namenjena temu, da se obdolžencu zagotovi pošten postopek, kar se je s tem sklepom tudi zgodilo.«
Postopek se bo po Bošnjakovem mnenju najbrž kmalu končal, saj je sodišče že izvedlo vse predlagane dokaze. Če ne bo novih, bodo sledili končni govori in sodba. Sojenje se bo nadaljevalo že v četrtek.
Tožilstvo po drugi strani razumljivo ni tako zadovoljno kot obramba. Na specializiranem državnem tožilstvu so nam odgovorili, da postopka v fazi glavne obravnave ne morejo komentirati, »bo pa tožilstvo v navedenem postopku uporabilo vsa razpoložljiva pravna sredstva«.
Avtorica obtožbe tožilka Blanka Žgajnar je po današnji glavni obravnavi dejala, da je nad takšno odločitvijo sodišča šokirana bolj kot razočarana; poudarila je, da so bili izločeni dokazi zbrani tudi na podlagi odredbe ljubljanskega okrožnega sodišča.
Tožilstvo se bo pritožilo na odpravo pripora, na sklep o izločitvi dokazov pa se bo lahko pritožilo šele v pritožbi zoper sodbo, ko bo ta izrečena. Žgajnarjeva upa, da se bo to zgodilo do 23. novembra.
Takrat bosta namreč minili dve leti od vložitve obtožnice, to pa je tudi zakonski rok za odpravo pripora. V priporu oziroma hišnem priporu do takrat ostaja »italijanska veja« (med njimi Anes Selman, Miralem Lucević in Marko Bublić).
Policija presenečena
Direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Jurij Ferme je v komentarju odprave pripora nekaterim obtoženim dejal, da odločitev sodišč na policiji praviloma ne komentirajo, jih pa dosledno spoštujejo, vendarle pa jih je današnja odločitev presenetila.
Kot je dodal, verjamejo, da so policisti in kriminalisti v celotni verigi sodelovanja delali strokovno in zakonito, predvsem pa ves čas skladno z usmeritvami pristojnega državnega tožilca. Vse izvedene ukrepe je usmerjal državni tožilec in v vseh fazah so sproti in večkrat preverjali zakonitost vseh postopkov, je poudaril.
Dejal je, da gre pri odpravi le za enega od korakov v postopku, saj sojenje v tej zadevi še ni končano, sodnik pa je pri presoji dokazov povsem neodvisen in samostojen.
Pri tem je spomnil, da je sodišče tudi v nekaterih drugih primerih odpravilo pripor za obtožene, pa so ga pozneje znova uvedli ali pa so bili obtoženi spoznani za krive. Zagotovil je, da se bo policija še naprej borila proti organiziranemu kriminalu, kot se je tudi v tem primeru.
Iščejo ga tudi Italijani
Poleg Dragana Tošića na zatožni klopi sedijo še brata Mirzet in Miralem Lucević, Boštjan Kopčič, Dragan Beljkaš, Anes Selman, Peter Khermayer, Sandra Udrih, Ðemajli Mandjuka, Robert Šabić, Jakob Remškar, Valter Abramović, Tadej Poljak, Marko Bublić, Dejan Zupan, Suzana Remškar in Zdenka Kondić.
Za Tošića se zanimajo tudi italijanski organi pregona in so od Slovenije zahtevali njegovo izročitev, a je naša država pred časom pravnomočno zavrnila to možnost, saj za isto kaznivo dejanje poteka postopek v Sloveniji (gre ravno za Balkanskega bojevnika).
