Brezigarjeva: Tožilstvo je zbralo dovolj dokazov

Ljubljana - V uradu generalne državne tožilke Barbare Brezigar so kljub odločitvi višjega sodišča v primeru Ribičič prepričani, da so zbrani dokazi zadoščali za uvedbo preiskave zoper Mitje Ribičiča. Vrhovni državni tožilec Andrej Polak je svoje delo dobro opravil, so zapisali v uradu Brezigarjeve in ocenili, da je Polak zbral dovolj dokazov za uvedbo sodne preiskave, zato ne gre za spodrsljaj tožilstva. Ob tem so opozorili, da je ob morebitnih novih dejstvih mogoče ponovno zahtevati preiskavo.

"Težko je reči, ali je državni tožilec storil vse, kar je bilo mogoče. Prav gotovo pa je zahtevo za preiskavo dobro utemeljil," so še sporočili iz urada generalne državne tožilke. Obenem so poudarili, da z zadnjo odločitvijo sodišča niso nujno izčrpana vsa pravna sredstva. Kot že omenjeno, lahko tožilstvo ob morebitnih novih dejstvih ponovno zahteva preiskavo.

Na novinarsko vprašanje, ali bo tožilstvo preiskavo povojnih pobojev še naprej vodilo v smeri preiskave zoper Ribičiča, je Brezigarjeva odgovorila, da se bo o morebitnem nadaljevanju preiskave odločal Polak, zato še ni mogoče govoriti glede morebitne širitve preiskave v druge smeri.

Glede morebitnih civilnih tožb svojcev pobitih pa so iz urada še sporočili, da so te stvar odločitve svojcev in tu državno tožilstvo nima svoje vloge.

Drobnič: Sodišče ima dvojna merila

Skrajno sramotno je, da demokratična Slovenija v 15 letih obstoja in po 60 letih od povojnih pobojev ni uspela najti enega zločinca in ga pripeljati pred sodišče, po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča, ki je dokončno zavrnilo preiskavo v zadevi Mitja Ribičič, v imenu Nove Slovenske zaveze pravi nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič. Ker z odločbo sodišča ni seznanjen, primera konkretno ni želel komentirati, je pa opozoril na dvojna merila sodišča.

Sodišče ima dvojna merila, saj je bilo v zadevi Ribičič strogo natančno in precizno, medtem ko isto sodišče, včasih celo isti sodniki, v drugih primerih ravnajo popolnoma drugače, poudarja Drobnič. Tako so Mitjo Ribičiča "v enem letu oprostili vseh obtožb, v primeru škofa Gregorija Rožmana pa v 60 letih niso niti začeli postopka za preveritev sodbe, medtem ko so ga obsodili v desetih dneh".

Nova slovenska zaveza sicer ne namerava sprožati nobenih odškodninskih zahtevkov zoper državo ali zasebnih tožb, saj se s kazenskim pregonom ali odškodninskimi zahtevki ne ukvarjajo, pravi Drobnič. Pozna pa celo vrsto ljudi, "na stotine bi jih našel v svojih dokumentih", ki so bili žrtve povojnega dogajanja in bi lahko sprožili ustrezne postopke. V evidencah Nove slovenske zaveze imajo sicer zabeleženih več kot 12.000 žrtev povojnih pobojev.

Kot je znano, je Višje sodišče v Ljubljani v sredo zavrnilo pritožbo vrhovnega državnega tožilca Andreja Polaka zoper odločitev zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo tožilstva za preiskavo v zadevi Mitja Ribičič. S tem je zadeva postala pravnomočna. Višje sodišče je svojo zavrnilno odločitev utemeljilo s tem, da ni utemeljenega suma za preiskavo.

Zahtevo za preiskavo zoper Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika je Vrhovno državno tožilstvo sicer vložilo 21. aprila letos. To je bila že druga tovrstna ovadba za Ribičiča v enem letu. Kriminalisti so namreč že maja lani nekdanjega visokega funkcionarja organizacije OZNA (oddelka za zaščito naroda) za Slovenijo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida.

Stanovnik: Odločitev sodišča je logična

Predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Janez Stanovnik je odločitev višjega sodišča v primeru Ribičič označil za popolnoma logično in tudi pričakovano. "Ta odločitev je zelo pomembna, ker potrjuje zgodovinsko ugotovljeno dejstvo, da je žalostno poglavje povojnih pobojev, ki smo ga v zvezi borcev nekajkrat najbolj odločno obsodili, odločitev jugoslovanskega centralnega vrha in ne lokalnih slovenskih oblasti," je ocenil Stanovnik.

S tem procesom se je skušalo obiti pravno državo in sprožiti javno kampanjo, ki ni bila usmerjena samo osebno proti Ribičiču ampak proti partizanstvu in narodnoosvobodilni borbi na sploh, je prepričan Stanovnik.

Predsednik zveze borcev je izpostavil, da je že vodja preiskave povojnih pobojev Pavel Jamnik na posvetu v državnem svetu preden je vložil ovadbo zoper Ribičiča "jasno izjavil, da nima pravno relevantnih dokazov". "Šef policije se je oglasil pri šefu izvršne oblasti in ga opozarjal, da indici, s katerimi policija razpolaga, niso pravno relevantni. Šef izvršne oblasti je kljub temu dejal, da je ovadbo treba vložiti in minister za notranje zadeve je to tudi izvršil," povzema Stanovnik.

Po njegovem prepričanju je popolnoma jasno, da taka odločitev povojnih pobojev ni mogla biti samo odločitev slovenski oblasti, pa kdor koli je že bil takrat na oblasti. "To je morala biti odločitev vrha centralnih oblasti države, vojske in policije, v Sloveniji pa so bili samo izvršitelji in ne odredbodajalci," je prepričan Stanovnik.

Napovedi nekaterih posameznikov o civilnih tožbah pa po mnenju Stanovnika kažejo le to, "da so tisti, ki so sprožili celotno zadevo, to storili le z namenom, da bi spodbudili javni nemir in javni linč ter s tem preprečili, da bi po 60 letih v Sloveniji končno prišlo do sprave". Vsi ti manevri so dokaz, da je bil cilj cele zadeve le javna kampanja in linč, je še prepričan predsednik krovne borčevske organizacije.