Ljubljana – Usoda 25-letnega Ivana Perića, ki že štiri leta prebiva v ljubljanskih priporih, je znova v rokah vrhovnega sodišča. Pet vrhovnih sodnikov je včeraj na javni pritožbeni seji prisluhnnilo tožilstvu in obrambi, ki je sodišče skušala prepričati, da na zatožni klopi sedi napačna oseba, odločitev o tem, ali je 25-letni Perić res morilec 39-letnega očima Georga, 43-letne matere Vesne Pavlin in 12-letnega polbrata Bojana Rakića, ki so jih 19. avgusta 2002 našli ustreljene v apartmaju rovinjskega počitniškega naselja Valsavie, pa bo izšla pisno.
Že dvakrat obsojen na najvišjo kazen
Ljubljansko okrožno in nato še višje sodišče je Ivana Perića obsodilo na 30 let zapora, ker je prepričano, da je ravno on v noči na 15. avgust 2002 z avtomatsko pištolo škorpijon, opremljeno z dušilcem zvoka, postrelil vso družino. Grozljivi zločin naj bi bil storil na zahrbten način zaradi dediščine in visoke zavarovalnine iz življenjskega zavarovanja, potem ko je orožje z Igorjem Miškovičem preskušal 14. avgusta 2002 na Toškem Čelu. Še istega dne se je Perić odpeljal proti Rovinju in na cestninski postaji Videž je njegovo škodo posnela varnostna kamera, obstaja pa tudi posnetek s 15. avgusta zjutraj, ko se je vračal v Ljubljano.
Potem ko so vrhovni sodniki razveljavili sodbo višjega sodišča in jo vrnili v ponovno obravnavo, je to v ponovljenem postopku prišlo do enake ugotovitve in Periću znova izreklo najvišjo možno kazen, Miškoviču pa potrdilo tri leta in pol zapora za pomoč pri trojnemu umoru. Perić in njegov zagovornik dr. Peter Čeferin sta se zoper sodbo višjega sodišča v okviru rednih pravnih sredstev ponovno pritožila na vrhovno sodišče, to pa bo svojo odločitev, kot rečeno, sporočilo pisno.
Glede na to, da je petčlanski senat vrhovnih sodnikov v enaki sestavi kot v prejšnjem postopku o zadevi že razpravljal, je sodnica poročevalka podrobneje predstavila le procesna dejanja v ponovljenem sojenju na višjem sodišču in pritožbo zagovornika. Medtem ko tožilstvo vztraja, da je krog dokazov sklenjen tudi brez za obrambo sporne analize posnetka s cestninske postaje Videž, ki jo je v ponovljenem postopku izdelala dr. Vida Brodar, je odvetnik predlagal postavitev novega izvedenca antropometrije, strokovnjaka z Nizozemske. Čeferin namreč meni, da je dr. Brodarjeva delo opravila pomanjkljivo, ko je na podlagi posnetka s cestninske postaje Videž in primerjave Perićevih fotografij ugotovila, da obstaja zelo velika verjetnost, da je na posnetkih ravno Perić, čeprav je nosil očala, obraz pa mu je delno zakrival še senčnik v avtomobilu.
Odvetnik Čeferin opozarja na nepreiskane sledi
Za obrambo je že od samega začetka sojenja sporen tudi datum smrti družine Rakić, saj so nekatere priče govorile o tem, da so Rakićeve videle žive 15. ali celo 16. avgusta 2002, torej dan ali dva po tem, ko naj bi bili po trditvah tožilstva mrtvi. Neskladja bi bilo treba po odvetnikovem mnenju razjasniti z zaslišanjem hrvaškega patologa, ki je prvi videl trupla 19. avgusta in ugotovil, da je od smrti minilo od 48 do 72 ur, kar kot čas smrti določa 17. oziroma 18. avgust 2002, predvsem pa bi ponovna presoja vseh teh dokazov lahko pripeljala do sklepa, da morilec vendarle ni njegov klient.
Vrhovni sodniki pa so ugodili odvetnikovemu predlogu in prebrali zapisnik poligrafskega testiranja Vladimirja Pavlina, brata umorjene Vesne Pavlin Rakić, ki so ga hrvaški organi pregona opredelili kot verjetnega storilca zločina, odvetnik pa je vztrajal tudi pri tem, da bi bilo potrebno prebrati mnenje hrvaških poligrafskih preiskovalcev o Periću v zapečateni ovojnici preiskovalnega sodnika, da Perić ni verjetni morilec.
Sicer pa dr. Čeferin meni, da bi zaslišanje znanke Vladimirja Pavlina dodatno pripomoglo k odkritju pravega morilca, saj bi priča lahko potrdila, da je bil Pavlin v času zločina v bližini Rovinja, prvič brez lastnega avtomobila in sam, hkrati pa je zagovornik kot novo dejstvo navedel, da je bilo ravno takrat v Ljubljani »najeto vozilo, ki se je gibalo po Istri«. Ne tako dolgo nazaj je namreč dobil v roke pogodbo o najemu renaulta pri neki ljubljanski izposojevalnici avtomobilov, najemnik je avto, ne da bi plačal najem, vrnil, v njem pa je bilo polno rdeče, istrske prsti. Ko je uradnik agencije skušal prek naslova na pogodbi priti do najemnika in denarja, je ugotovil, da naj bi ta stanoval na Delavski 18, v hiši, kjer sta prebivala Silvo Plut in Hubert Ocvirk, sicer osumljenca oziroma obtoženca za umor v drugem postopku. S posnetkov s cestninske postaje Videž bi se lahko ugotovilo, kdaj je in ali je sploh renault šel skozi cestninsko postajo, poudarja zagovornik in opozarja, da je vendarle vse preveč naključij, da bi šlo res za naključja, medtem ko konkretnejših povezav med umorom, skrivnostnim najemom renaulta in podatka, da je bil v tistem času Pavlin brez avta, Čeferin ni hotel delati, saj je naloga policije, da prime pravega storilca, naloga tožilstva pa, da ga obtoži, meni Čeferin in hkrati sodišču očita, da se z novimi sledmi noče ukvarjati. Kot je še napovedal, bo v primeru, če bo vrhovno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, napoveduje pa tudi možnost ustavne pritožbe in tožbe na sodišču za človekove pravice.
Več v torkovi tiskani izdaji Dela