Tiskane izdaje
Ljubljana – Oseminpetdesetletnega obtoženca iz okolice Ljubljane so na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na tri leta in deset mesecev zapora, ker je spolno zlorabil deset let staro deklico, pri tem pa je uporabil silo. Čeprav gre za hudo dejanje, so mu pri odmeri kazni šteli v prid, da je bil v času dejanja bistveno zmanjšano prišteven, da doslej ni imel opravka s sodiščem in da je zavezan skrbeti za sina. Po drugi strani pa so upoštevali, da ima njegova žrtev hude posledice. Pripor od letošnjega aprila naprej so mu podaljšali do pravnomočnosti sodbe, ker po prepričanju senata še vedno obstaja nevarnost, da bi ponovil kaznivo dejanje.
Kot je potrdil dokazni postopek, je obtoženec neko popoldne, ko je deklica rolala, pritekel za njo, jo prijel za ramo in jo po cesti pričel vleči proti svoji hiši. Poskušala se mu je iztrgati, toda držal jo je pretrdno, tudi njene besede, naj jo spusti, niso zalegle. Zvlekel jo je v hišo in po stopnicah navzgor v spalnico, čeprav je imela na nogah rolerje. Tu ji je slekel bundo, spodnji del trenirke in spodnje hlačke kljub prošnjam, naj jo spusti, se slekel še sam, jo otipaval po spolovilu, poskušal imeti z njo spolni odnos, ker pa mu ni uspelo, je masturbiral.
Njegov polnoletni sin je večkrat pomagal pri dekličinih doma, tako tudi tistega dne. Ko se je začelo mračiti, ga je njena mati poslala poiskat deklico in doma je v spalnici zalotil očeta z njo. Zgrožen se je vrnil k dekličini materi in ji povedal, kaj je videl.
Deklica je prišla domov razburjena, prepotena in ni si upala povedati, kje je bila. Zlagala se je, da je bila pri neki sosedi. Zaupala se je šele zdravnici, ko je stekel kazenski postopek, pa je dogodek opisala tudi psihologinji. Ta je pri njej ugotovila, da je izredno prizadeta in da ima znake, ki so posledica spolne zlorabe in sekundarne travmatizacije, ter motnje na področju razvoja spolnosti. Sicer pa je ocenila, da je žrtvino razumevanje realnosti in čustvovanja na ravni sedem- do osemletnega otroka in je malo verjetno, da bi s svojim vedenjem kazala potrebo po spolnosti. S tem je izvedenka izpodbila obtoženčev zagovor, da je šla deklica z njim v spalnico prostovoljno. Pri otroku pa ni potrebna tako velika sila kot pri odraslem, da streš njegov odpor, je menil senat. Izražala se je že v tem, da ni hotela z obtožencem. Bilo je dovolj, da jo je prijel in odvlekel po stopnicah.
Obtoženec je povedal na sodišču, da mu je žal, saj je s tem nakopal sramoto sebi in družini. Kot je trdil, ni vedel, koliko je deklica stara, in da ni bil videti tako nezrela … Pregledal ga je tudi izvedenec psihiatrične stroke in ugotovil, da je imel v času dejanja bistveno zmanjšano zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje, ker je v depresivni razpoloženjski motnji. To stanje se mu je poslabšalo po ženini smrti, ker ni končal žalovanja, tegobe je večkrat reševal z alkoholom, v določenem trenutku pa je prišlo do preboja. Potreben je zdravljenja, saj začasna duševna motnja pri njem še traja. Zato so mu tudi podaljšali pripor.
