Tiskane izdaje
Črni Kal − »Zapišite, da so se gasilci odlično odrezali. So med redkimi, ki v tej državi učinkovito delujejo. Ogenj se je nenadoma pojavil nedaleč od naše hiše, odzvali so se prej kot v 10 minutah,« je bila včeraj hvaležna Mirjam Ražem iz Gabrovice 35, nedaleč od spomenika pri Črnem Kalu. Zublji so se za hišo pokazali v petek popoldan nenadoma, potem, ko so ogorki preskočili kraški rob in seveda zlahka tudi staro cesto med Koprom in Ljubljano.
Ogenj so gasilci ustavili le nekaj metrov stran od hiše Mirjam Ražem. Tako ni zgorela nobena hiša, čeprav je nekaterim to resno grozilo. Pogorel je en hlev pri Petrinjah, od koder pa so uspeli umakniti živino ne pa orodja in strojev v njem. Prebivalci Črnega Kala, Črnotičev in Gabrovice so bili v pripravlejnosti na evakuacijo. V nekaterih hišah so imeli največ težav zaradi dima in strupenih plinov. "Na začetku požar smo vse sile usmerili, da obvarujemo Črnotiče in Črni Kal," je poudaril Denis Glavina, vodja intervencije iz Gasilske brigade Koper.
V petek in soboto je gorelo na dveh večjih požariščih. V Čičariji je zagorelo prej, o požaru, ki se je razvnel med Petrinjami in Črnotiči so bili gasilci obveščeni ob 16.03. Kot je povedal Darko Muhič, poveljnik gasilcev obalno-kraške regije, je v petek popoldan in zvečer na obeh požarih gasilo skoraj 500, včeraj pa je bilo 520 do 530 gasilcev iz ljubljanske, notranjske, kraške, goriške, bovške in obalne regije. Prvega dne sta pomagala gasiti dva helikopterja Slovenske vojske, v soboto zjutraj pa so bili trije SV, eden pa je priletel na pomoč iz Italije. Sodelovali so gasilci iz več kot 60 gasilskih društev, mnogi iz Slovenije pa so se javili, da so pripravljeni priskočiti na pomoč.
»Zaradi izredno hitrega napredovanja ognjenih zubljev je bil v petek pozno popoldan aktiviran državni načrt zaščite in reševanja za primer preprečevanja velikih požarov v naravi. Organizirali smo poveljniško mesto na terenu, vzpostavili stik s hrvaškimi in italijanskimi kolegi. Hrvaški nam niso mogli priskočiti na pomoč, ker so imeli sami veliko dela. Pomagale so vse druge službe (policisti, cestarji, elektrikarji, gozdarji...), zato smo gasili brez ovir. Pri Obrovu sta se dva gasilca lažje ranila (zvina okončin), zgorelo je nekaj cevi...,« je povedal Darko Muhič.
Po prvih ocenah je pogorelo več kot 300 hektarjev predvsem borovega gozda in grmičevja na kraškem robu pri Črnem Kalu in kakih 130 hektarjev površin pri Obrovem. To ni bil največji požar na Primorskem, saj sta bila leta 2003 in 2006 na Krasu večja. Denis Glavina včeraj ni mogel potrditi, da je bil ogenj podtaknjen, kar je bilo slišati neuradno, toda tega niti zanikal ni. Zagotovil pa je, da tokrat krivec zagotovo ni bil vlak.
Gasilci so se z vodo lahko oskrbeli iz hidrantov javnega vodovoda in pomanjkanje vode jim tega ni preprečevalo. Sicer pa so razmere pri oskrbi z vodo kritične. Gasilci bodo pogorišče, ki je povzročilo neprecenljivo škodo naravi, stražili še vsaj danes in jutri.
V Čičariji ogenj ukročen
Včeraj zgodaj popoldne je približno 200 gasilcem in helikopterjema Slovenske vojske uspelo pogasiti tudi požar med Obrovom in Golcem v občini Hrpelje − Kozina. Pri gašenju in nadzoru požarišč so sodelovala prostovoljna gasilska društva gasilskih zvez Krasa in Ilirske Bistrice, profesionalni gasilci pa tudi ekipa ljubljanske gasilske zveze.
Požar je izbruhnil v petek po 14. uri pri Malih Ločah ob magistralni cesti Kozina-Starod v občini Ilirska Bistrica. Burja ga je kljub gasilskemu posredovanju zanesla čez cesto v borov gozd, zaraščen teren, ki se od tod v težko prehodnem terenu širi proti vrhovom slovenske Čičarije in Materiji. Prebivalci Brkinov so plamene v dolini opazovali še vso noč, dopoldne se je ogenj unesel, a je občasno še izbruhnil na posameznih točkah. Po 14. uri je gasilcem uspelo požar omejiti, tako da so lahko začeli zalivati rob požarišča, da bi preprečili vnovični pojav ognja. Nevarnost podtalnih požarov v humusni in s podrastjo pokriti prsti je precejšnja, je za Delo povedal vodja včerajšnjega gašenja Blaž Turk iz sežanskega zavoda za gasilsko in reševalno službo. Po ocenah delavcev zavoda za gozdove je požar zajel približno 140 hektarov gozda.
Za nadzor požarišča minulo noč so morali sestaviti že tretjo skupino gasilcev, četrto pa za spremljanje dogajanja na sušnih kraških tleh med Obrovom in Golcem.
Zaradi gašenja je bil promet na cesti Kozina-Starod, ki je bila zaradi prihoda italijanskih turistov še bolj polna kakor ponavadi, še bolj upočasnjen.
Škoda tudi za zdravje
»Poletne suše v Severni Ameriki in Evropi so povezane z visokimi ravnmi trdnih delcev in talnega ozona v zraku, kar škodljivo deluje tako na zdravje ljudi kot rastlinstva. Suše povečujejo tudi tveganja za požare v naravi, ki še povečajo vsebnost trdnih delcev, dima in saj, to pa je izrazito škodljivo za zdravje. Požare v naravi je težko nadzorovati z zakonodajo, tveganja pa je mogoče zmanjšati z dolgoročnim upravljanjem gozdov in učinkovitimi gasilskimi službami,« o vplivu suše in požarov v naravi pravijo v generalnem direktoratu za okolje Evropske komisije, ki ga vodi komisar Janez Potočnik.
Dodatne skrbi je povzročila nesreča in požar v rafineriji nafte koncerna Chevron v Richmondu v Kaliforniji pred dnevi, ki pa ga Komisija ne povezuje s sušo. Kot dodajajo, so take nesreče v EU manj verjetne. »Rafinerije v EU so dolžne spoštovati direktivo o celovitem preprečevanju onesnaževanja in nadzoru (IPPC), večina tudi direktivo Seveso o napravah, ki lahko povzročijo veliko onesnaženje z nevarnimi snovmi. Zanje lahko velja tudi direktiva o odgovornosti do okolja. Vse te direktive dajejo velik poudarek na preprečevanje tveganj,« pravijo v Komisiji.
Opozarjajo še, da bosta direktivi IPPC in Seveso kmalu dopolnjeni. Spremembe bodo še bolj poudarile ukrepe za omejitev možnosti do okolja neprijaznih dogodkov in nesreč.
