Tiskane izdaje
Ljubljana – Če poznaš odnos voznikov do tveganega ravnanja v prometu, lahko nanj tudi vplivaš. Zato so izsledki mednarodnega projekta Sartre 4 za vse, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, še dragocenejši.
Ugotovitve usmerjajo prihodnje vplivanje na odnos udeležencev do varnosti, možnih zakonodajnih sprememb in primerjavo z najvarnejšimi evropskimi državami.
Mednarodni projekt Sartre 4, v katerega je bil vključen tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je proučeval stališča in odnos udeležencev v prometu do tveganega ravnanja v prometu, nam je pojasnila Mateja Markl z Javne agencije za varnost prometa. Proučevali so odnos do ključnih dejavnikov tveganja, torej hitrost, alkohol in uporabo zaščitnih sredstev in tudi drugo, kot so zakonodajne rešitve, uporaba elektronskih sistemov za podporo pri vožnji in podobno.
Raziskavo Sartre so izvajali v 19 državah, v Sloveniji že tretjič. Po besedah Marklove je pomembna, ker je edina tovrstna raziskava v evropskem prostoru. Velika vrednost raziskave je, da omogoča primerjave podatkov v času, na podlagi tega pa lahko sklepajo o trendu spreminjanja odnosa voznikov do glavnih dejavnikov prometnih nesreč. Kaže pa tudi stanje odnosa v posamezni državi in omogoča primerjavo med evropskimi državami. Poleg voznikov avtomobilov so bili prvič vključeni tudi motoristi, pešci in kolesarji. Podatki raziskave poleg prihodnjega vplivanja na odnos udeležencev do varnosti ter možnih zakonodajnih sprememb kažejo primerjavo s prometno najvarnejšimi evropskimi državami.
Mladi hitijo na cilj
Med ključnimi rezultati Marklova poudarja, da so vozniki v povprečju bolj naklonjeni strožjim kaznim za kršitve prometnih pravil kot ne, predvsem za vožnjo pod vplivom alkohola, najmanj pa za prehitro vožnjo. Udeleženci raziskave (vključenih je bilo več kot 1000 ljudi) največjo verjetnost za nastanek prometne nesreče pripisujejo pitju ter vožnji pod vplivom alkohola in mamil, utrujenosti in neizkušenosti, najmanj pa uporabi telefona med vožnjo.
Pri odnosu do prehitre vožnje so vozniki prepričani, da drugi vozniki zelo pogosto presežejo omejitve hitrosti na vseh vrstah cest, najpogosteje na avtocestah (tako jih meni 76 odstotkov), nekoliko manj pa v naseljih (56 odstotkov). Mlajši vozniki, stari od 18 do 24 let, se bolj strinjajo, da je prehitra vožnja za 20 kilometrov na uro v naselju »prijetnejša«, da se tako hitreje pride na cilj ter da je verjetneje, da bodo njihovi prijatelji presegli dovoljeno hitrost. Najmanj se s temi trditvami strinjajo vozniki, starejši od 54 let.
Pri alkoholu je v zadnjih letih opazen velik napredek, saj se 70 odstotkov voznikov ne strinja, da lahko piješ in nato previdno voziš, skoraj 80 odstotkov pa jih je prepričanih, da je zelo verjetno, da jih bodo ujeli med vožnjo v pijanem stanju, in da ni verjetno, da bi njihovi prijatelji pili alkohol ter vozili. To kaže na pozitiven trend spremembe stališč na tem področju.
Pri desetih odstotkih voznikov se redko zgodi, da vozijo po verjetno preseženi stopnji dovoljenega alkohola, pri čemer je treba sicer upoštevati lastno nekritičnost anketirancev, tako da je resnični položaj nekoliko slabši. Tudi na področju alkohola so Slovenci v primerjavi z drugimi evropskimi vozniki v evropskem povprečju. Slovenski vozniki tako menijo, da bi pred vožnjo lahko popili le eno enoto alkohola, torej deciliter vina, 2,5 decilitra piva ali 0,3 decilitra žgane pijače.
Velika večina slovenskih voznikov, ki vozi otroke, je pri pripenjanju otrok skoraj povsem dosledna (95 odstotkov), tudi tu so doslednejše ženske. Udeleženci v raziskavi sicer načelno ne podpirajo strožjih kazni za neuporabo varnostnih pasov. Udeleženci raziskave največjo verjetnost za nastanek nesreče pripisujejo vožnji pod vplivom alkohola in mamil, utrujenosti in neizkušenosti, najmanj pa uporabi telefona med vožnjo. Za volan le trezni
Kar 40 odstotkov slovenskih voznikov meni, da pri vožnji sploh ne bi smeli tolerirati alkohola, še 20 odstotkov pa bi jih zdaj dovoljeno stopnjo znižalo. Pri ženskah je takšno mnenje pogostejše kot pri moških. V primerjavi s prejšnjo raziskavo se je delež tistih, ki menijo, da pred vožnjo sploh ne bi smeli piti, z desetih odstotkov povečal na 20 odstotkov, zelo se je povečal delež tistih, ki menijo, da lahko spiješ eno enoto (s 40 na 60 odstotkov), zmanjšal pa se je delež tistih, ki menijo, da lahko spiješ več kot tri enote alkohola (z deset odstotkov na štiri).
