Pobegi s kraja nesreče: zmedeni ubežniki se vrnejo sami

Ljubljana – Policisti so lani raziskali več kot 1500 prometnih nesreč s pobegom. Večinoma gre za trčenja brez hudih posledic. Lani pa so ovadili tudi 81 tistih, ki so pobegnili s kraja prometne nesreče in za seboj pustili poškodovanca.

Ni bil dolgo na begu voznik, ki je pred dnevi zvečer v Železnikih zbil 53-letno kolesarko, nato pa odpeljal, ne da bi ji pomagal ali o nesreči obvestil pristojne. Ženska se je v nesreči tako hudo ranila, da je med prevozom v bolnišnico umrla. Policisti so kljub temu ugotovili, tudi po dokazih, najdenih na kraju nesreče, da sta bila v avtomobilu renault megane srebrne barve moška, stara 32 in 35 let, iz okolice Železnikov. Oba so pozneje dobili na domu 32-letnika. Ta je priznal, da je vozil, vendar so policisti zaradi možnosti, da je za volanom morda sedel 35-letnik, obema zasegli oblačila. Kateri je vozil, bodo ugotovili po mikrosledeh v avtomobilu.

Vseh prometnih nesreč s pobegom je bilo lani 2695, predlani pa 2466, so pojasnili na policiji. V veliki večini je sicer nastala le materialna škoda. Lani je bilo takšnih pobegov 2389, leta 2010 pa 2157. Možje v modrem so večji del teh dogodkov raziskali, in sicer lani 1504, predlani pa 1695. Globa za pobeg s kraja prometne nesreče, pri kateri je nastala le materialna škoda, je 500 evrov, za hujše prometne nesreče pa znaša 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni odvzem vozniškega dovoljenja.

Toda za tiste, ki v prometni nesreči zapustijo ponesrečenca, bodo posledice še hujše. Tako voznika, ki je pred dnevi na kraju nesreče brez pomoči pustil kolesarko, čaka tudi srečanje s sodnikom. Policisti namreč kazensko ovadijo vse, ki so povzročili prometno nesrečo s pobegom s poškodbami ali smrtnim izidom. V letu 2011 je bilo 81 takšnih primerov, v letu 2010 pa 61. Dodatna sankcija, sicer precej bolj mila, čaka tudi sopotnika. Za druge udeležence, ki niso udeleženci prometne nesreče, se tako ravnanje šteje zgolj kot prekršek z globo 200 evrov. Poleg tistih, ki pobegnejo s kraja prometne nesreče in na kraju zapustijo poškodovanca, možje v modrem sicer ovadijo tudi vse povzročitelje prometne nesreče, v kateri je bila najmanj ena oseba hudo poškodovana ali je umrla. Lani je bilo takšnih primerov 417, predlani 434.

Predsednica Društva psihologov Slovenije Vlasta Zabukovec nam je pojasnila, da je huda prometna nesreča zelo stresen dogodek za vse udeležence v prometu. Na to, kako se bodo vozniki odzvali, je po njenem mnenju odvisno od osebnosti, preteklih izkušenj, energetske opremljenosti in okoliščin dogodka. Ob nesreči se najprej pojavi stanje negotovosti, zbeganosti in osuplosti, ki vodi v zmanjšano kognitivno delovanje (pozornost, zaznavanje dogodkov). »Vpleteni lahko v prvem trenutku delujejo popolnoma izgubljeno, zato lahko tudi odidejo s kraja. Za vse to je večja verjetnost, če gre za hujšo nesrečo,« pravi. Če je k temu prispevala zmedenost, se navadno vrnejo oziroma se še pogosteje sami oglasijo na policijski postaji.

»Tisti, ki so se želeli izogniti kazni, ker so na primer vozili pod vplivom alkohola, pa ne pridejo sami, ampak jih praviloma odkrijejo policisti,« pravi. Po njenih besedah so nekatere raziskave potrdile, da ne gre za posebne značilnosti takšnih oseb oziroma da ne moremo govoriti o kakšni posebni psihološki motnji: »Gre za njihov specifični odziv. Seveda pa raziskovalci, ki so to področje proučevali, ugotavljajo, da so potrebna nova, tudi bolj specifična spoznanja, da bi lahko z veliko gotovostjo sklepali o vzrokih pobega s kraja nesreče.«