Tiskane izdaje
Ljubljana – Prijetno potovanje v tujini se včasih lahko konča s hujšo poškodbo ali celo smrtjo. V takšnih primerih je pomembno, da imamo urejeno asistenčno zavarovanje v tujini, saj se stroški morebitnega zdravljenja ali prevoza posmrtnih ostankov v domovino ponavadi dvignejo visoko v nebo.
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) vsako leto obravnava nekaj primerov smrti slovenskih državljanov v tujini: na seznamu so poleg sosednjih držav tudi države tretjega sveta, kot so Maroko, Indija, Nepal, Pakistan, Tajska in Peru, kar je gotovo posledica tega, da smo Slovenci precej popotniški narod. Pred prevozom posmrtnih ostankov je treba urediti vse formalnosti, ki pa jih, kot se za birokracijo spodobi, ni malo.
Ljubljana – Prijetno potovanje v tujini se včasih lahko konča s hujšo poškodbo ali celo smrtjo. V takšnih primerih je pomembno, da imamo urejeno asistenčno zavarovanje v tujini, saj se stroški morebitnega zdravljenja ali prevoza posmrtnih ostankov v domovino ponavadi dvignejo visoko v nebo.
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) vsako leto obravnava nekaj primerov smrti slovenskih državljanov v tujini: na seznamu so poleg sosednjih držav tudi države tretjega sveta, kot so Maroko, Indija, Nepal, Pakistan, Tajska in Peru, kar je gotovo posledica tega, da smo Slovenci precej popotniški narod. Pred prevozom posmrtnih ostankov je treba urediti vse formalnosti, ki pa jih, kot se za birokracijo spodobi, ni malo.
Postopek urejanja prenosa posmrtnih ostankov v tujini umrlega državljana vključuje zbiranje potrebnih dokumentov za odhod umrlega iz države, kjer je umrl ; med drugim uradno potrdilo o smrti, dovoljenje za pokop in odhod posmrtnih ostankov, v primeru, da je truplo pred odhodom kremirano, tudi soglasje svojcev pokojnega za kremiranje in organizacijo prevoza posmrtnih ostankov v Slovenijo.
Na MZZ pojasnjujejo, da urejanje potrebne dokumentacije običajno poteka v sodelovanju pristojnih služb države, kjer je umrl, ter države tega umrlega in njegovih svojcev in traja najmanj nekaj dni, tudi tednov – odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Če ima Slovenija v državi, kjer je njen državljan umrl, svoje predstavništvo, se to ureja prek njega, drugače pa se vsa birokracija vodi prek predstavništva držav katere od članic Evropske unije.
Prevoz žare manj zapleten
Slovenija je leta 1997 podpisala evropski sporazum o prevozu posmrtnih ostankov, v skladu s tem podpisom pa je ministrstvo za zdravje izdalo pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, ki predpisujejo natančne postopke in onemogočajo širjenje okužb. Manca Uršič Rosas z zdravstvenega inšpektorata nam je pojasnila, da izpolnjevanje vseh pogojev za prevoz velja le za neupepeljene posmrtne ostanke, za žare pa omejitev ni. Do zdaj primera, ko bi inšpektorat zavrnil izročitev posmrtnih ostankov iz Slovenije v tujino, še ni bilo. Sicer pa se lahko tujca pokoplje tudi pri nas, saj zakonodaja tega ne omejuje.
Za prevoz trupla je običajno potreben posmrtni potni list, ki ga izda pristojni organ države, v kateri je smrt nastopila, ali slovensko diplomatsko-konzularno predstavništvo. Za prevoz iz Slovenije v tujino pa posmrtni potni list izda zdravstveni inšpektorat. Za njegovo izdajo je treba pridobiti kar nekaj dokumentov : potni list umrlega (če ga ima), izpisek iz matične knjige umrlih (listina mora biti obvezno overjena), zdravniško potrdilo o vzroku smrti (ni nujno za žaro), dovoljenje pristojnega organa za prevoz posmrtnih ostankov v tujino, potrdilo o opravljeni upepelitvi (za upepelitev je treba pridobiti soglasje svojcev), dovoljenje pristojnega organa za izvoz trupla ali dokazilo o obstoju prostora za pokop trupla v Sloveniji (v primeru, ko bi želeli tujca pokopati pri nas).
Po tleh in po zraku
Diplomatsko-konzularno predstavništvo posmrtni potni list izda, če slovenski državljan umre v državi, ki ni podpisnica prej omenjenega sporazuma, ali če je naš državljan umrl v tujini, kjer so sporazum sicer podpisali, bodo pa posmrtni ostanki potovali skozi države, ki niso podpisnice sporazuma. Nekaj birokratskih zapletov je prihranjenih le, če je smrt nastopila v državi podpisnici sporazuma, če ima pokojni veljaven potni list in če prevažajo žaro, saj v tem primeru ni treba izdati posmrtnega potnega lista.
Prevoz mora obvezno opraviti pogrebna služba, le izjemoma lahko žaro s posmrtnimi ostanki prepeljejo svojci. Stroške prevoza krijejo svojci oziroma naročnik prevoza, če je imel pokojnik sklenjeno ustrezno zavarovanje, pa gre plačilo v breme zavarovalnice, in sicer do vsote kritja, ki je navedena v pogodbi. Država tovrstnih stroškov ne krije, lahko pa v izjemnih primerih denar založi, a ga nato terja nazaj.
Po cesti se posmrtni ostanki lahko prevažajo s katerimkoli prevoznim sredstvom , vendar le v primeru, da na njem takrat ni potnikov (recimo avtobus) ali drug tovor (tovornjak). Natančna pravila so tudi za prevoz z ladjo ali vlakom. V obeh primerih mora biti prostor ločen od druge prtljage in za druge potnike nedostopen. Nekoliko bolj zapleten in najbrž dražji je prevoz posmrtnih ostankov z letalom. Pri prevozu krste je natančno predpisana embalaža. Posmrtni ostanki morajo biti pakirani v hermetično zaprto notranjo krsto, ki ima vgrajeno filtrirno napravo za izenačevanje tlaka. Krsta mora biti za prevoz pakirana v močan lesen zaboj zaradi zaščite pred poškodbami in zato, da na pogled ni prepoznavna potnikom. Prevoz opravljajo tako s potniškimi kot tovornimi letali.; med drugim uradno potrdilo o smrti, dovoljenje za pokop in odhod posmrtnih ostankov, v primeru, da je truplo pred odhodom kremirano, tudi soglasje svojcev pokojnega za kremiranje in organizacijo prevoza posmrtnih ostankov v Slovenijo.
Na MZZ pojasnjujejo, da urejanje potrebne dokumentacije običajno poteka v sodelovanju pristojnih služb države, kjer je umrl, ter države tega umrlega in njegovih svojcev in traja najmanj nekaj dni, tudi tednov – odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Če ima Slovenija v državi, kjer je njen državljan umrl, svoje predstavništvo, se to ureja prek njega, drugače pa se vsa birokracija vodi prek predstavništva držav katere od članic Evropske unije.
Prevoz žare manj zapleten
Slovenija je leta 1997 podpisala evropski sporazum o prevozu posmrtnih ostankov, v skladu s tem podpisom pa je ministrstvo za zdravje izdalo pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov, ki predpisujejo natančne postopke in onemogočajo širjenje okužb.
Manca Uršič Rosas z zdravstvenega inšpektorata nam je pojasnila, da izpolnjevanje vseh pogojev za prevoz velja le za neupepeljene posmrtne ostanke, za žare pa omejitev ni. Do zdaj primera, ko bi inšpektorat zavrnil izročitev posmrtnih ostankov iz Slovenije v tujino, še ni bilo. Sicer pa se lahko tujca pokoplje tudi pri nas, saj zakonodaja tega ne omejuje.
Za prevoz trupla je običajno potreben posmrtni potni list, ki ga izda pristojni organ države, v kateri je smrt nastopila, ali slovensko diplomatsko-konzularno predstavništvo. Za prevoz iz Slovenije v tujino pa posmrtni potni list izda zdravstveni inšpektorat.
Za njegovo izdajo je treba pridobiti kar nekaj dokumentov : potni list umrlega (če ga ima), izpisek iz matične knjige umrlih (listina mora biti obvezno overjena), zdravniško potrdilo o vzroku smrti (ni nujno za žaro), dovoljenje pristojnega organa za prevoz posmrtnih ostankov v tujino, potrdilo o opravljeni upepelitvi (za upepelitev je treba pridobiti soglasje svojcev), dovoljenje pristojnega organa za izvoz trupla ali dokazilo o obstoju prostora za pokop trupla v Sloveniji (v primeru, ko bi želeli tujca pokopati pri nas).
Po tleh in po zraku
Diplomatsko-konzularno predstavništvo posmrtni potni list izda, če slovenski državljan umre v državi, ki ni podpisnica prej omenjenega sporazuma, ali če je naš državljan umrl v tujini, kjer so sporazum sicer podpisali, bodo pa posmrtni ostanki potovali skozi države, ki niso podpisnice sporazuma.
Nekaj birokratskih zapletov je prihranjenih le, če je smrt nastopila v državi podpisnici sporazuma, če ima pokojni veljaven potni list in če prevažajo žaro, saj v tem primeru ni treba izdati posmrtnega potnega lista.
Prevoz mora obvezno opraviti pogrebna služba, le izjemoma lahko žaro s posmrtnimi ostanki prepeljejo svojci. Stroške prevoza krijejo svojci oziroma naročnik prevoza, če je imel pokojnik sklenjeno ustrezno zavarovanje, pa gre plačilo v breme zavarovalnice, in sicer do vsote kritja, ki je navedena v pogodbi. Država tovrstnih stroškov ne krije, lahko pa v izjemnih primerih denar založi, a ga nato terja nazaj.
Po cesti se posmrtni ostanki lahko prevažajo s katerimkoli prevoznim sredstvom , vendar le v primeru, da na njem takrat ni potnikov (recimo avtobus) ali drug tovor (tovornjak). Natančna pravila so tudi za prevoz z ladjo ali vlakom. V obeh primerih mora biti prostor ločen od druge prtljage in za druge potnike nedostopen. Nekoliko bolj zapleten in najbrž dražji je prevoz posmrtnih ostankov z letalom. Pri prevozu krste je natančno predpisana embalaža.
Posmrtni ostanki morajo biti pakirani v hermetično zaprto notranjo krsto, ki ima vgrajeno filtrirno napravo za izenačevanje tlaka. Krsta mora biti za prevoz pakirana v močan lesen zaboj zaradi zaščite pred poškodbami in zato, da na pogled ni prepoznavna potnikom. Prevoz opravljajo tako s potniškimi kot tovornimi letali.
