Tiskane izdaje
Za člana uprave Merkurja Milana Jelovčana je Kozina predlagal najmanj dve leti zaporne kazni ter denarno kazen v višini 20.000 evrov, za nekdanjo Merkurjevo izvršno direktorico za finance Janjo Krašovec najmanj eno leto zaporne kazni ter denarno kazen 10.000 evrov, enako pa tudi za direktorja koroškega gradbenega podjetja Kograd Igem Ota Brgleza. Poleg tega naj bi podjetje plačalo še 70 tisoč evrov kazni.
Kot je v zaključni besedi poudaril tožilec, so obdolženi nesporno krivi očitanih jim kaznivih dejanj. Kot je poudaril, so pri preprodaji trgovskega centra Primskovo Merkur oškodovali za nekaj več kot devet milijonov evrov, Merfinu oziroma njihovim ustanoviteljem pa pridobili protipravno premoženjsko korist.
Kot je dejal, je iz izvedenih dokazov povsem jasno, da so v Merfinu potrebovali dodatna sredstva, zato so preplačali nakup trgovskega centra Primskovo, prti tem pa je imel najpomembnejšo vlogo prav Bine Kordež, ki je vodil postopek sklenitve pogodb. Na koncu je dejal, da so Kordež, Krašovčeva in Jelovčan izpolnili vse znake očitanega dejanja zlorabe položaja v sostorilstvu in sodišču predlagal, naj jih obsodi na zaporne kazni.
»Predlagane kazni so drakonske«
»Predlagane kazni, predvsem za Bineta Kordeža, so naravnost drakonske,« pa je zaključno besedo začel Kordežev zagovornik, odvetnik Janez Hočevar. Po njegovih besedah ob evidentni gonji, ki jo uprizarjajo javnost, mediji in politika, ne moremo na križ pribiti nekaj direktorjev, ki so imeli slabe rezultate. Merkur je za gospodarsko krizo v državi kriv prav toliko kot vsa druga podjetja.
Poudaril je, da je bil prevzem Merkurja javen in transparenten, javnost in lastniki Merkurja pa so bili vedno seznanjeni s tem, kar se je dogajalo. Dodal je, da so bili sicer v sodnem postopku dokazni predlogi izvedeni v bistveno premajhnem obsegu.
Tožilstvo Kordežu sicer poleg zlorabe položaja in oškodovanja Merkurja očita tudi ponareditev poslovnih listin, ki naj bi bile sestavljene in podpisane bistveno kasneje, kot pa je na njih zapisan datum. »Da bi nekoga lahko obtožili za zlorabo, bi bilo treba natančno navesti, kaj je storil narobe, tega pa tožilec ne more narediti, ker ni šlo za zlorabo, je ocenil in sodišču predlagal oprostilno sodbo.
Kordež je verjel v prevzem Merina
Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je v sklepni besedi ponovno poudaril, da nekatere navedbe tožilstva v obtožnici po njegovem mnenju temeljijo na ekonomskih netočnostih. Obdolženi po njegovem mnenju namreč niso imeli namena izvrševati kaznivih dejanj, saj bi si 10 milijonov evrov ali več lahko izplačali tudi z dividendami.
»V projekt sem verjel in vanj vložil vsa svoja sredstva in premoženje, ki sem ga tudi izgubil,« je opisal Merfinov prevzem Merkurja. Ob tem je dodal, da so zaradi poslovne napake zelo drago plačali delnice. Ves ta minus je dobila država in nekdanji lastniki, je dodal.
Obramba je oprostilno sodbo predlagala tudi za nekdanjega člana uprave Merkurja Milana Jelovčana. V Merkurjevi upravi je bil namreč odgovoren za področje informatike in organizacije, pogodbe, za katere je bil prepričan, da so povsem zakonite, pa je podpisoval le v odsotnosti ostalih članov uprave.
Darja Roblek, zagovornica Janje Krašovec, je bila prepričana, da bi moralo sodišče oprostilne sodbe izreči vsem obdolžencem, za Krašovčevo pa je dejala, da tožilstvu z ničemer ni uspelo dokazati krivde, še manj pa naklepnega delovanja.
Enako argumentacijo je obramba uporabila tudi za Ota Brgleza, direktorja družbe Kograd Igem. Brglez je namreč, kot je zatrjeval njegov zagovornik, deloval izključna na temeljih ekonomike in o povezavah med Merkurjem in Merfinom ni imel pojma.
Da je Brglez z nakupom Primskovega mislil povsem resno, dokazuje tudi dejstvo, da je Kograd Igem relativno kmalu pa propadlem poslu z Merkurjem uspešno izvedel nakup druge, podobne nepremičnine.Kordež je po koncu sojenja v izjavi novinarjem še dejal, da je iz danes predstavljenih argumentov obrambe jasno razvidno, da v Merkurju obdolženi niso povzročili »nobenega oškodovanja ter so izplačali samo tisto, kar je Merfinu pripadalo po tem, ko je za Merkur plačal 400 milijonov evrov in ko je država od kupnine dobila 100 milijonov evrov«.
V eni prvih izjav novinarjem od začetka sojenja je Kordež spregovoril še o pričakovani sodbi. »Če pa moram biti obsojen zato, ker pač je za vse te probleme v Sloveniji nekoga treba obsoditi, ker rabimo nekoga, ki je zaprt, potem temu pač ne morem pomagati,« je zaključil.
