Tiskane izdaje
Ljubljana - »Zgini ven in mi daj ključe!« je marca 2010 na parkirišču ženski siknil Ermin Sivić iz Ljubljane, zažugal s pištolo in se odpeljal z mazdo 6, ki jo je vozila. Čeprav je kazalo, da se bo izmazal, je anonimni klic na številko 113 vse spremenil - Sivića so za rop obsodili na dve leti zapora, ker so mu preklicali pogojne kazni, pa bo zaprt štiri leta.
Bilo je 9. marca 2010 malo pred 21. uro na parkirišču Mercator centra v Šiški. Oškodovanka je v prtljažni prostor mazde 6 zlagala nakupljene reči, ko je opazila moškega, kako proti njej pospešuje korak.
»Zaslutila sem, da to ne pomeni nič dobrega,« se je spominjala pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča. Hitro se je usedla v avtomobil, a je neznanec takrat že bil pri njej in odprl vrata, preden ji je uspelo speljati. Zagrozil ji je, naj zgine iz avta in mu da ključe.
»Sprva ga niti nisem jemala preveč resno, ko pa mi je za pasom pokazal pištolo, sem vedela, da z njim ni šale.« V strahu za življenje je naredila, kar ji je naročil. Neznanec je nato z avtom izginil v noč, ona pa je poklicala policijo.
Kriminalisti so jo povabili na prepoznavo fotografij osumljencev, a roparja med njimi ni našla. Naredili so tudi fotorobot. Ko je že kazalo, da se bo storilec izmuznil, je vse spremenil anonimni klic na policijo - neznanec je povedal, da za krajo stoji Ermin Sivić.
Kriminalisti so kmalu zbrali dovolj dokazov, da ima Sivić res na vesti kaznivo dejanje. Ključna je bila prepoznava za steklom, saj je oškodovanka pokazala prav nanj, obtoženemu pa je precej podoben tudi izdelan fotorobot. Brez kančka dvoma ga je prepoznala tudi na glavni obravnavi.
Mu je šef dal lažni alibi?
Obtoženi je očitek tožilstva zanikal. Branil se je, da je tistega dne delal v ljubljanski kavarni Tromostovje, kar je potrdil tudi njegov šef. Da sta se, kot kaže, dogovorila, da mu potrdi alibi, so pokazali izpiski baznih postaj mobilnih telefonov, saj so te obtoženčev telefon zaznale na območju ropa, in to prav med 20. in 21. uro. Obtoženi se je branil, da je tistega dne telefon pozabil v avtomobilu, tega pa je vozila njegova zunajzakonska partnerka.
Sivićev nadrejeni je na sodišču trdil, da se zaposleni med strežbo v lokalu ne smejo pogovarjati po telefonu, a je tožilka opozorila, da gre za precej iz trte izvito pričanje. Izpiski pogovorov so namreč jasno pokazali, da je v času ropa obtoženec z območja kaznivega dejanja večkrat klical prav svojega šefa.
Tožilka je v sklepni besedi opozorila, da je bil Sivić že trikrat obsojen na pogojno zaporno kazen, vedno zaradi premoženjskih deliktov. Za rop je predlagala tri leta zapora in preklic vseh pogojnih obsodb.
Ko je senat ocenjeval zbrane dokaze, je brez kančka dvoma sklenil, da se je tiste marčevske noči z mazdo 6 odpeljal prav Sivić. Za rop so ga obsodili na dve leti zapora, ker so mu preklicali še vse pogojne obsodbe, pa je izrečena skupna kazen štiri leta zapora.
»Prej ali slej vsak pride enkrat na vrsto,« je predsednica senata navrgla obtoženemu, ko ga je spomnila, da ima iz preteklosti na vesti kar 60 tatvin. Specializiral se je predvsem za tatvine registrskih tablic in goriva z bencinskih servisov. »Milo rečeno, je smešno, da ste za toliko kaznivih dejanj dobili zgolj pogojno obsodbo,« se je čudila mili sankciji.
Obtoženi bo moral oškodovanki in njenemu očetu, ki je bil lastnik ukradenega avtomobila, skupaj odšteti slabe tri tisočake za stvari, ki so izginile skupaj z avtomobilom, in 9000 evrov zavarovalnici. Plačati bo moral še stroške kazenskega postopka. Še preden je obtoženi zapustil razpravno dvorano, mu je sodnica svetovala: »Združba, s katero ste to počeli, naj vam zdaj pomaga povrniti stroške.«
