Vodstvo SHP brez kazni za domnevna kazniva dejanja ob stečaju

Kranjsko sodišče je ravnatelja Slovenske hranilnice in posojilnice Domna Malenška oprostilo očitane zlorabe položaja.

Objavljeno
04. oktober 2012 15.32
Ba. P., Delo.si
Ba. P., Delo.si
Kranj - Kranjsko okrožno sodišče je danes ravnatelja Slovenske hranilnice in posojilnice (SHP) Domna Malenška oprostilo očitane zlorabe položaja. Zoper ostale vodilne, ki so bili obtoženi oškodovanja upnikov, pa je kazenski pregon že junija zastaral. Tako nihče ne bo odgovarjal za stečaj SHP, v katerem so številni podjetniki izgubili svoje prihranke.

Danes izrečena sodba Malenšku sicer še ni pravnomočna, okrožna državna tožilka Renata Vodnjov pa je že napovedala pritožbo. Za Malenška je predlagala 16-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Očitala mu je, da je maja 2002, ko je že vedel, da bo šla SHP v stečaj, dopustil sklenitev depozitne pogodbe z Žitom Gorenjka. S tem je bilo leško podjetje oškodovano za približno 76.000 evrov, saj je bilo kot ostali upniki iz stečajne mase poplačano le 45-odstotno.

Malenšek je odgovornost za sklenitev depozitne pogodbe zanikal. Pojasnil je, da zanjo sploh ni vedel in da ga je skrbnik depozitov o njej seznanil šele po uvedbi stečaja, ki so ga ustanovitelji z iskanjem različnih rešitev vse do zadnjega skušali preprečiti.

Malenšek, kot pravi, tudi ni mogel prepovedati poslovanja hranilnice, saj za to ni imel pooblastil. »Tega mi nista naložila niti skupščina, niti upravni odbor in Banka Slovenije je narekovala normalno poslovanje do konca,« je izpostavil.

Tedanji viceguverner Banke Slovenije Samo Nučič je nasprotno na zaslišanju konec septembra poudaril, da je bilo na sestanku konec aprila 2002 dogovorjeno, da gre SHP v stečaj.

Ob tem je, kot trdi, dal navodila, da naj se posli zaključujejo in naj se večji depoziti več ne sklepajo. »Sprejetje depozita s strani Žita Gorenjke nikakor ni spadalo pod tekoče posle in zaključevanje poslov,« je prepričana tožilka.

Vendar zakonsko ni bilo nikjer določeno, kako naj SHP v tem primeru ravna in tudi Banka Slovenije ni mogla odrediti nobenega posebnega ravnanja. »Zakonodaja ni in še danes ne zahteva oziroma ne pove, kaj se sme in kaj se ne sme delati v takem primeru in da se ne sme sprejemati depozitov, zato Malenšku ne moremo očitati, da ni opravil svoje dolžnosti« pa je sklenila sodnica Andreja Ravnikar.

Tožilka bo zoper njeno sodbo podala pritožbo. Prepričana je, da je Malenšek zavestno dovolil sklenitev kredita. Razlog za njegovo dejanje pa vidi v tem, da je SHP potrebovala gotovino, saj so se v času pred stečajem predhodno razvezovali nekateri depoziti in določene stranke poplačevale. Zaradi tega je tožilstvo v preteklih letih tudi vložilo kazenske ovadbe zoper člane upravnega odbora SHP.

Določenim komitentom naj bi z odobritvijo posojil omogočili predčasen dvig vezanih sredstev, čeprav so vedeli, da bo šla SHP v stečaj in jim posojil ne bo treba vračati.

S tem naj bi oškodovali preostale upnike, ki so bili poplačani iz stečajne mase. Vendar so ta kazniva dejanja po desetih letih zastarala spomladi letos, le nekaj mesecev po začetku glavne obravnave, katere začetek je ovirala tudi neodzivnost nekaterih nekdanjih vodilnih v SHP, ki so se tako izognili morebitni kazni.

Stečajni postopek zoper SHP se je začel junija 2002 in še vedno traja. Odprtih je več sodnih sporov glede terjatev, zato po pojasnilih stečajnega upravitelja Andreja Toša stečajnega postopka ni mogoče zaključiti in tudi ni mogoče napovedati, kdaj bo zaključen.

Več kot 700 upnikov, ki jim je bilo priznanih za 1,4 milijarde tolarjev oziroma 5,8 milijonov evrov terjatev, je bilo poplačanih približno 45-odstotno.