Tiskane izdaje
Ljubljana - Z rastjo cen zlata postajajo tudi domači zlatarji vse pogosteje tarče nepridipravov, in sodeč po ocenah poznavalcev, bo v prihodnosti ropov zlatarn tudi pri nas vse več. Najnovejši primer je današnji poskus ropa zlatarne na Dunajski cesti v Ljubljani, ko »sta v poslovni prostor vstopila dva neznana storilca, pri čemer je eden izmed njiju preskočil prodajni pult. Zaposleni je ob tem sprožil enega izmed zaščitnih elementov v poslovnem prostoru; tako imenovano »dimno zaveso«. Pri tem sta storilca zbežala iz poslovnega prostora v neznani smeri. Ob dejanju ni bilo ničesar odtujenega, prav tako ni bil po do zdaj znanih podatkih nihče poškodovan.«
Medtem ko zlatarji opozarjajo na pogosto dolgotrajne postopke izplačevanja zavarovalnin, policisti pravijo, da so za uspešne rope marsikdaj krivi tudi lastniki zlatarn. Poleg tega, da vsi svojega imetja ustrezno ne zavarujejo pri zavarovalnici, so njihove trgovine pogosto tudi slabo tehnično varovane.
Predsednik sekcije zlatarjev in draguljarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Feliks Vrečko pravi, da je ropov in vlomov vse več zaradi poviševanja cene zlata ter tudi premajhne zaščite poslovnih prostorov in zlatarskih izdelkov.
Bojazen, da stranka ne bi dobila povračila za ukradeni izdelek, sicer ni upravičena, pravi, priznava pa, da so postopki izplačila zavarovalnine pogosto dolgotrajni in lahko trajajo tudi pol leta. Stranka ne more kar pavšalno trditi, kaj je zlatarju prinesla. Ta mora načelno vsak prevzeti predmet stehtati in popisati. Tudi, če ga nepridipravi ukradejo, imata tako on kot stranka dokumente, ki dokazujejo, kakšen predmet je bil pri zlatarju.
Zavarovanje le za predmete v trezorju
Vrečko ocenjuje, da so slovenski zlatarji ustrezno zavarovani, še posebno po številnih ropih, ki so se zgodili letos in lani. Tako zavarovanje je za zlatarja nujno. Sogovornik sicer opaža, da se zavarovalnice v takih primerih, kljub dolgotrajnim postopkom, izplačilu zavarovalnine ne izogibajo, nekatere imajo dobro pripravljene zavarovalne pakete. Res pa je, da so nekatere toge pri zavarovanju, saj so, na primer, pripravljene zavarovati le predmete v trezorju, zlatarji pa imajo pogosto številne dragocene predmete tudi v vitrinah in na pultih.
Varnostniki so za majhne zlatarje predragi
Povprečna zavarovalna premija za majhnega zlatarja obrtnika znaša od 1000 do 2000 evrov, pri večjih zlatarnah so te številke precej višje. Veliko je odvisno od tega, s kakšnimi materiali zlatar dela. Zadnja leta so v sodelovanju s policijo poskušali okrepiti varovanje svojih prodajaln z električnimi ključavnicami, varnostniki, varnostnim dimom in boljšim videonadzorom, a so številni tovrstni ukrepi zelo dvorezni.
Električne ključavnice, denimo, roparje zaklenejo v zlatarno, a so ti ponavadi oboroženi in od osebja izsilijo, da jih znova odklene. Varnostnika si lahko privoščijo le večje zlatarne, velik korak naprej pa so boljše videokamere z večjo razpoznavnostjo obrazov.
Profesionalce policija le redko ujame
Precej nezadovoljen je z delovanjem policije. Ko gre za amaterje, ki ropajo sredi dne, z orožjem, jih policija sicer zmore poloviti, toda pri profesionalcih, ki predrejo steno iz sosednje stavbe, izvlečejo cel sef ali ga s posebno pripravo odprejo, niso uspešni, saj ti lopovi hitro pobegnejo čez mejo. Delno k njihovemu uspehu pripomore tudi indiferentnost občanov, še poudarja Vrečko.
O zavarovanju zlatarjev smo vprašali tudi najprepoznavnejše zavarovalnice pri nas, njihovi predstavniki pa so nam večinoma vrnili precej skope odgovore. Vse, na katere smo se obrnili, zavarujejo tudi zlatarje, a, kot so zapisali, o povprečni zavarovalni vsoti ne morejo govoriti.
Ta je zelo odvisna od tega, kakšno varovanje ima zlatarna, kakšno zavarovanje želi zlatar vzeti in kaj vse zavaruje: zlato, drage kamne ali druge kovine. Večina zavarovalničarjev opaža, da se vse več zlatarjev odloča za zavarovanja oziroma kupujejo dodatne zavarovalne pakete.
Glede okoliščin, ki vplivajo na ceno, so dali nekoliko konkretnejši odgovor v zavarovalnici Tilia. Zapisali so, da se zlatarne pri njih lahko zavarujejo, če so v masivnih zgradbah, imajo izložbe osvetljene in zaščitene z dvo- ali večplastnim steklom.
Če dragocenosti v zlatarnah zunaj obratovalnega časa ne shranjujejo v varnostne omare in blagajne, je pogoj za sklenitev zavarovanja, da ima zlatarna vsa zunanja vrata in okna zaščitena z železno mrežo, rolojem ali čim podobnim.
Za uspeh roparjev krivi tudi zlatarji sami
Da se razmere na področju vlomov in ropov ter kraj žlahtnih kovin pri nas poslabšujejo, se strinjajo tudi na Policiji. Veča se število vlomov in ropov v stanovanjih, hišah in zlatarnah, kjer tatovi poberejo zlato in srebro. Tega storilci sicer hitro prodajo za 20 ali 30 odstotkov tržne cene, ukradeni predmeti pa se pretopijo v granulat, ki se prodaja na črnem trgu.
Policija tudi v prihodnje pričakuje, glede na gibanje cen, številne rope in tatvine, razmere so podobne tudi drugod po Evropi in na Balkanu, na območjih, kjer so tovarne za predelavo kovin, pa kradejo celo platino, kobalt, titan in druge kovine.
Kaže, da so za številne uspešne rope zlata in drugih dragocenosti, delno odgovorni tudi zlatarji sami. Na Policiji so zapisali, da je za uspešne vlome velikokrat krivo tudi slabo tehnično varovanje zlatarn oziroma opustitev samozaščitnih ukrepov.
