Zaporniška žimnica za Bavčarja in Šrota

Višje sodišče potrdilo obsodbo za preprodajo delnic Istrabenza. Obramba gre na vrhovno sodišče.

Objavljeno
11. julij 2014 17.55
Igor Bavčar, Boško Šrot (v ozadju) in Nastja Sušinski (v ozadju) na sodišču v Ljubljani, 26. marca 2013.
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Igor Bavčar in Boško Šrot bosta morala zaradi sporne prodaje delnic Istrabenza vendarle za zapahe. Višje sodišče je prvemu potrdilo kazen sedmih let, drugemu pa pet let in deset mesecev zapora, prav tako bosta morala v zapor brata Nastja in Kristjan Sušinski.

Nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski bo moral zaradi pranja denarja in zlorabe položaja v zapor za tri leta in devet mesecev, Kristjanu Sušinskemu, nekdanjemu Istrabenzovemu svetovalcu za finance, ki ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na tri leta zapora in pol, pa so višji sodniki iz zdravstvenih razlogov kazen znižali na tri leta.

»Višje sodišče je zgolj povzelo argumente, ki jih je v svoji sodbi navedlo prvostopenjsko sodišče. Ključne argumente, ki jih je navajala obramba – glede oblike naklepa –, pa je odpravilo le pavšalno,« sodbo višjega sodišča komentira Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar. Dodaja, da bosta s stranko vztrajala pri svojih argumentih tudi pred vrhovnim sodiščem, kamor bo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.

Kovačič Mlinar je ob utemeljevanju pritožbe sodišču prve stopnje med drugim očital, da je zavrnilo kopico dokazov, ki jih je predlagala obramba, med njimi postavitev izvedenca za računovodstvo, posledica česar je bila tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. »Na bistvene pritožbene navedbe višje sodišče sploh ni odgovorilo, niti glede neizvedbe dokazov, ki smo jih predlagali – predvsem izvedenca računovodske stroke,« meni Luka Podjed, zagovornik Nastje Sušinskega, ki prav tako napoveduje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Na vrhovno sodišče se zanaša tudi Bavčarjev zagovornik odvetnik Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin. »Nad zavrnitvijo pritožbe smo zelo razočarani. Še vedno pa smo prepričani, da so v postopku nastale tako pravne kršitve kot nepravilne presoje dejstev.« Kot dodaja, bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da bi takšni sodni odločbi izpodbili.

Stranska kazen le enemu

Zagovorniki so prvostopenjskemu senatu očitali kršitev določb kazenskega postopka in kazenskega zakonika, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter izrek previsokih kazni. A so višji sodniki pritrdili okrožnim, le v delu, ki zadeva stranske denarne kazni, so sodbo za tri obsojene spremenili.

Prvostopenjski sodni senat je vsakemu od obsojenih poleg zapornih kazni naložil plačilo 35.000 evrov stranske denarne kazni. A je višje sodišče to kazen za Bavčarja (obsojen je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja), Šrota (zloraba položaja ali pravic, ponareditev ali uničenje poslovnih listin) in Nastjo Sušinskega, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja v steku, odpravilo, ker sodišče ne sme posamezne, stranske kazni izreči šele pri izreku enotne kazni. Denarna kazen je obstala edino pri Kristjanu Sušinskem, ki je bil obsojen za le eno kaznivo dejanje (pranja denarja); plačati bo moral tudi 3,5 milijona evrov.

Plačilu dobrih 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev se ne bo mogel izogniti niti Bavčar, ker pa je sodba pravnomočna, je pravnomočna tudi odločitev sodišča o odvzemu zaseženih 43.700 evrov in 500 lotov rednih delnic izdajatelja NLB v vrednosti 100.000 evrov, za kolikor bo zdaj bogatejši proračun. Bavčarjeve nepremičnine (pašnik, njiva, gozd) v vrednosti 43.000 evrov, ki mu jih je bilo sodišče zamrznilo, bodo postale last države.

Kazniva dejanja so bila po ugotovitvah sodišča storjena leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.