Brez zagona gospodarstva 155 milijonov evrov vredne "Ene hiše" ne bo

Ljubljana – Čeprav je propadajoča Cukrarna v proračunih MOL za prihodnji dve leti dobila nekaj sredstev, pa je projekt enotnega upravnega centra – Ene hiše še daleč od uresničitve. Tako si tudi nova direktorica mestne uprave Jožka Hegler ni upala napovedati začetka tega projekta še v njenem petletnem mandatu.

Heglerjeva podpira projekt Ene hiše, ki so ga na občini zasnovali že leta 2009. Takrat so za ureditev območja Cukrarne izvedli javni arhitekturni natečaj in pri tem selitev služb v novo upravno središče napovedali za leto 2012. Heglerjeva meni, da je to »odličen projekt, vendar je žal trenutno neuresničljiv«. Na vprašanje, ali bi se lahko začel izvajati še v njenem mandatu direktorice mestne uprave, ki ga je začela lani oktobra in se bo iztekel septembra 2017, pa odgovarja: »Odvisno od tega, kako nam bo uspelo zagnati naše gospodarstvo. Brez tega se stvari ne bodo toliko izboljšale, da bi se lahko lotili tako velikega projekta.« Kot je znano, projekt Ene hiše predvideva, da bi na širšem območju Cukrarne uredili enotno upravno središče, v katerem bi bile združene vsa mestna uprava in še nekatere druge mestne institucije, pa tudi nekatere državne, na primer upravna enota. Ideja je, da bi meščani in državljani lahko vse upravne storitve opravili na enem mestu.

Z 2,3 na 0,5 milijona evrov

Toda projekt iz leta v leto prestavljajo. Občina je v osnutku proračuna za prihodnje leto za Cukrarno sicer namenila 2,3 milijona evrov, a je ta znesek v predlogu in z dopolnili zmanjšala na slabega pol milijona, preostanek pa so prenesli v leto 2015. Predvidena sredstva v letu 2014 ostajajo enaka kot v osnutku proračuna za to leto in znašajo 1,1 milijona. Vendar je to le kaplja v morje celotne investicije, ki je trenutno ocenjena na dobrih 155 milijonov evrov.

V prihodnjih dveh letih naj bi bila tako uresničena prva faza sanacije obstoječega objekta Cukrarne, v kateri naj bi mesto uredilo galerijski prostor. »Objekt bo v celoti statično saniran, s čimer bo omogočena uporaba prostora. Namenjen bo kulturnemu programu za najširši spekter socialnih in starostnih skupin (razstavni prostor, depoji za hrambo umetniških del, spremljajoči programi),« so zapisali na MOL. Cukrarna se bo razvijala kot samostojen razstavni prostor, ki se bo ob morebitni gradnji upravnega središča lahko integriral v njegovo celoto. Sočasno z ureditvijo objekta je načrtovana tudi ureditev okolice Cukrarne in dela Poljanskega nasipa.

Ovira je nepremičninski krč

Po besedah Heglerjeve bodo letos urejali projektno-tehnično dokumentacijo in upravna dovoljenja, konec leta ali v začetku leta 2014 pa nameravajo objaviti razpis za izvajalca gradbenih del.

Heglerjeva dodaja, da projekt trenutno stoji med drugim »zaradi države, ker v svoji varčevalni ihti ni sposobna zagotoviti sredstev, da bi se lahko vanj vključile tudi državne institucije«. Te bi po grobi oceni lahko zasedle tretjino prostorov v novem središču. Sicer pa meni, da investicija v znesku 155 milijonov evrov ni previsoka glede na to, kar prinaša, in poudarja, da bi se s selitvijo mestnih služb v novo upravno središče sprostile nepremičnine, ki jih te službe zasedajo zdaj. Vrednost teh nepremičnin je po njenih besedah »zelo velika«, pri čemer računa, da se bo krč nepremičninskega trga sprostil. Kot je znano, ima občina že več let težave s prodajo svojih nepremičnin, s katerimi bi rada napolnila mestni proračun.

Na vprašanje, v kolikšnem deležu bi lahko projekt financirali z oddajo ali prodajo občinskih nepremičnin, direktorica mestne uprave odgovarja, da »natančnega finančnega načrta ni, ampak gotovo bi večino financiranja zagotavljali z odprodajo sedanjih nepremičnin«.