Tiskane izdaje
Ljubljana - Leta 2020 bo po cestah in ulicah glavnega mesta vozilo pol manj avtomobilov kot danes, več kot podvojila se bo uporaba avtobusa, po mestu pa bo pešačilo in kolesarilo dve tretjini več ljudi kot danes. To so glavni cilji prometne politike ljubljanske občine, ki jo bo mestni svet obravnaval na septembrski seji.
Prometna politika (PP) je prvi dokument občine, ki celovito zajema vizijo, oceno stanja, cilje, izhodišča, projekte, ukrepe in metode za spremljanje in upravljanja prometa vseh oblik in načinov prometa v mestu in regiji, so v uvodu zapisali pripravljavci. Dokument je nastal pod vodstvom podžupana Janeza Koželja in člana odbora za urejanje prostora in urbanizem Blaža Lokarja. Prvi je zaprisežen kolesar, drugi pa znan iz pobude Za mesto po dveh, zato težnje po korenitih spremembah v razmerjih med različnimi oblikami mobilnosti ne presenečajo.
Leta 2020 naj bi bila razmerja med pešci in kolesarji, uporabniki javnega prevoza ter vozniki osebnih avtomobilov enakovredna; vsaka od teh skupin bo predstavljala tretjino udeležencev v prometu. Za dosego teh visokih ciljev pa bo potreben velik zasuk v miselnosti in navadah prebivalcev in obiskovalcev glavnega mesta. Podatki namreč kažejo, da je trenutno trend ravno nasproten: deleži pešcev in kolesarjev ter uporabnikov javnega prevoza se zmanjšujejo, delež uporabnikov osebnih avtomobilov pa povečuje.
Dolgoročnih ukrepov še ni
Kako bodo na občini dosegli visoko zastavljene cilje, v prometni politiki (še) ni določeno. So pa postavili vmesne cilje: do leta 2015 bi radi hojo povečali za petino, kolesarjenje za dve petini, vožnjo za avtobusom za polovico, število voženj z avtom pa zmanjšali približno za petino. Za dosego vmesnih ciljev v prihodnjih treh letih so določili enajst glavnih akcij s 57 ukrepi, med katerimi so nekateri bolj, drugi manj konkretni. Kot so zapisali, bodo nato opredelili nove ukrepe za doseganje ciljev do leta 2020.
»Postavljeni so realno uresničljivi cilji brez obsežnih zahtevnih projektov,« je eno od strateških izhodišč PP MOL do leta 2015. Na občini so se odločili, da »kratkoročnih ciljev ne bodo vezali na uvajanje zahtevnega sistema hitrih avtobusov po ločenih rumenih pasovih na razširjenih šestpasovnih vpadnicah«. Prav tako so odložili možnost uvedbe tramvaja, »dokler ne bo uvedena finančno in organizacijsko zahtevna rekonstrukcija vpadnic«. Zamisli o širitvi treh glavnih mestnih vpadnic, Dunajske, Celovške in Tržaške ceste, občina sicer ni opustila. V načrtu prometne ureditve do leta 2020 so namreč zarisane kot šestpasovnice, pri čemer bi bila dva pasova namenjena javnemu prometu.
Najprej, do leta 2015, pa so dali prednost ukrepom »po mehkem in obvladljivem scenariju 'naredi vsaj nekaj'«. Izboljšave kakovosti življenja in dobrega počutja ljudi naj bi tako imele prednost pred izboljševanjem pretočnosti naraščajočega prometa z osebnimi avtomobili. »S prometno politiko želimo zagotoviti mobilnost ljudi, in ne mobilnosti vozil,« so poudarili.
Večkrat peš in s kolesom
In kakšni ukrepi so predvideni za uresničevanje ciljev do leta 2015?
Med konkretnejšimi ukrepi za povečevanje deleža hoje je omenjena ureditev za pešce prijazne mreže ulic v središču mesta. Načrtovana je preureditev Slovenske ceste, na kateri bi dali prednost javnemu prometu, pešcem in kolesarjem, prav tako razširitev območja za pešce, med drugim na Cankarjevi cesti, Prežihovi ulici, Trgu republike in Grajski planoti.
Za okolje, bolj prijazno za pešce, nameravajo v stanovanjskih soseskah zgraditi nove podzemne garaže, urediti trge, parke, preurediti ceste in pešpoti ter razširiti območja z omejitvijo hitrosti do 30 kilometrov na uro. Za spodbujanje kolesarjenja načrtujejo vzpostavitev mreže kolesarskih poti, odpravo tridesetih nevarnih točk za kolesarje, postavitev novih stojal za kolesa, devetih semaforjev za kolesarje in novih števcev kolesarjev.
Pogosteje na avtobus
Leta 2010 so v LPP našteli 42 milijonov validacij z urbano. Do leta 2015 si želijo to število dvigniti na 64 milijonov oziroma prepeljati dobro polovico potnikov več. Število potnikov na mestnih avtobusih se je sicer od leta 1986 do 2008 prepolovilo. Kot glavno ciljno skupino v javnem prevozu so v MOL določili dnevne migrante in si postavili širokopotezen cilj: čez tri leta se bo z avtobusi, LPP in vlaki na delo vozilo pol več dnevnih migrantov kot danes.
Za doseganje ciljev načrtujejo podaljšanje linij LPP do Dobrove, Polhovega Gradca in Vira pri Domžalah. Sedanje linije bodo prerazporedili, tudi do parkirišč P+R (park and ride, parkiraj in se odpelji z javnim prevozom), v središču mesta pa uvedli dve krožni liniji. V PP kot primer dobre prakse pri tem omenjajo P+R Stožice, ki pa trenutno zaradi slabih avtobusnih povezav boljkone sameva.
Manj pogosto z avtom
Za manjšo uporabo osebnih avtomobilov - do leta 2015 bi število voženj z avtom po Dunajski, Celovški in Tržaški cesti radi zmanjšati za petino - je poleg izboljšanih pogojev za hojo, kolesarjenje ter udobnejšega in hitrejšega javnega prevoza ključno tudi izvajanje parkirne politike. Tako občina načrtuje širitev plačljivih parkirnih con znotraj obvoznice, uredila pa bo tudi šest novih parkirišč P+R (ob Litijski cesti, na Rudniku, na Studencu, ob Barjanski cesti, na Brezovici in v Stanežičah). Ko bodo nova parkirišča za dnevne migrante zgrajena, bodo preverili možnost uvedbe »vstopne cestnine« v mesto.
Na treh glavnih vpadnicah, Dunajski, Celovški in Tržaški cesti, obljubljajo povečanje pretočnosti javnega prometa, tako da bodo avtobusi vozili hitreje kot osebni avtomobili. »V ta namen bo najprej poskusno uveden ločen rumeni pas za vozila LPP na Dunajski cesti.« V križiščih na vseh treh vpadnicah naj bi imel LPP prednost.
Vseh 57 ukrepov s številnimi podukrepi in določenimi lokacijami predvidenih posegov in sprememb je zbranih v obširni tabeli ob koncu dokumenta na več kot dvesto straneh, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali 24. septembra. Del tabele, ki se nanaša na izvedbo posameznega ukrepa (določitev investitorja, upravljavca, odgovornega za izvedbo, in časovnega roka ter zneska in virov sredstev), pa je trenutno še prazen.
