Na Gradu je obiskovalcem namenjeno 46 parkirnih mest, in sicer lahko med 9. in 23. uro parkirajo na prenovljeni površini pred vhodom v Grad, kjer so označeni prostori za parkiranje. Po 23. uri pa se dostop za vozila na Grad onemogoči s spustom zapornice. V nasprotju s prepričanjem večine obiskovalcev je parkiranje prepovedano tako na območju drevoreda, kot na pločniku ob Cesti slovenskih kmečkih uporov, ki vodi na Grad. Edini parkirni prostori, ki so urejeni in je parkiranje na jih možno, so parkirni prostori ob pločniku, označeni z belo, prekinjeno črto.
»Vsakodnevno« parkiranje na pločniku
Med obiskovalci, ki tega niso vedeli, je bil tudi eden naših bralcev, ki je na Grad peljal skupino prijateljev iz tujine. Ob prihodu jim je, razlaga bralec, »prijazen mladenič v svetlem jopiču« povedal, da je parkirišče rezervirano za zaposlene, da pa »lahko mirno parkiramo nekoliko nižje na pločniku ob cestišču«, se pravi ob Cesti slovenskih kmečkih uporov. Ko je bralec ob predlogu varnostnika, ki na grajskem parkirišču usmerja avtobmobile, izrazil dvom, mu je ta, tako bralec, »zagotavljal, da ne bo nič narobe in kazal na parkirane avtomobile«.
Ko se je družba čez nekaj časa vrnila do avtomobila, pa je ob njem mestni redar že izpisoval obvestilo o prekršku. Ob tem naj bi redar bralcu rekel, da se »to dogaja vsakodnevno«. Bralec se je na izrečeno kazen pritožil, a so z mestnega redarstva njegovo pritožbo zavrgli, ker »ugovor kot pravno sredstvo zoper obvestilo prekrškovnega organa ni dovoljen«. Kako pogosto ukrepajo na tem območju, smo vprašali tudi mestno redarstvo, a odgovora še nismo prejeli.
Jasmina Pinoza iz javnega zavoda Ljubljanski grad nam je potrdila, da je parkiranje na pločniku prepovedano, saj »gre za cesto, na kateri poteka dvosmerni promet, sredinska črta pa ni zarisana« in sporočila, da v primeru, da na parkirišču pred Gradom ni prostega mesta, lahko obiskovalci »svoja vozila parkirajo na javnih parkriščih na Streliški ulici, Zemljemerski ulici in ulici Janeza Pavla II. ali v garažnih hišah,« in da se lahko obiskovalci sicer na Grajski grič »povzpnejo tudi po urejenih peš poteh ali s tirno vzpenjačo«. Ob dotičnem primeru našega bralca je dodala, da »velja, da vozniki z veljavnim vozniškim dovoljenjem poznajo cestnoprometne predpise«.
Občina: Pobuda za garažo
»MOL bo pobudo podrobneje ovrednotila in verjetno umestila v prve nadaljnje spremembe OPN in s tem pravnoformalno omogočila gradnjo,« so dodali. Spremembe in dopolnitve OPN naj bi ministrstvom posredovali še ta mesec, mestni svet pa naj bi jih obravnaval januarja. Seveda pa bo pot do morebitne uresničitve projekta še dolga. Poleg zagotavljanja finančnih sredstev bo treba pridobiti tudi soglasja pristojnih institucij. Kot so poudarili na občini, je Grajski grič spomeniško zavarovan kot arhitekturni in umetnostni spomenik ter spomenik oblikovane narave, »zato bodo glede same umestitve, kot tudi končnega projekta, potrebna še usklajevanja s pristojnimi organi«.
V preteklosti sta bili v okolici Gradu aktualni predvsem dve lokaciji za garažo – pod osrednjo ljubljansko tržnico in pod Grajskim gričem. Prvo je spomladi letos za kulturni spomenik državnega pomena začasno razglasil minister Žiga Turk in tako za zdaj onemogočil kakršne koli posege. Na občini pravijo, da si bodo kljub temu še naprej prizadevali za uresničitev projekta. Za garažo pod Grajskim gričem (tudi ta projekt so pripravili v Ambientu, kjer nove zamisli o manjši garaži na samem Gradu niso hoteli podrobneje komentirati, ker še ni soglasij pristojnih varstvenih služb) pa na občini še vedno ocenjujejo, da bi bila dražja, funkcionalno slabša in prometno problematična v primerjavi z garažo pod tržnico.