GR: Reklame na obelisku niso novost

Direktor razstavišča je pojasnil zgodovino, ukrepal (proti sebi) pa ne bo.

Objavljeno
15. december 2014 16.23
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Oglasni zaslon na 46 metrov visokem obelisku na Gospodarskem razstavišču še vedno razburja laično in strokovno javnost. Kljub očitkom, da gre za nepotrebno svetlobno onesnaževanje in onečaščenje arhitekturnega spomenika kot celote, se vodstvo GR še naprej sklicuje na stare dokumente, ki so dovoljevali reklame na obelisku.

Direktor GR Iztok Bricl se je končno odzval tudi na protest Društva arhitektov Ljubljana (DAL), ki je prepričano, da reklamni zaslon pomeni nesprejemljivo onečaščenje spomenika naše arhitekturne dediščine.

Ogorčenim arhitektom je dal vedeti, da nimajo prav, ko trdijo, da obelisk ne bi smel biti namenjen oglaševanju. Priložil je celo projektno mapo iz leta 1958, ki jo je izdelal takratni projektivni biro Gradis iz Ljubljane. Iz tehničnega poročila je razvidno, da naj bi obelisk »služil kot nosilec za reflektorje, zastavo in različne izveske in napise«.

Ko je GR zavod za varstvo kulturne dediščine zaprosil za soglasje k postavitvi LED-zaslonov na obelisk, je k prošnji priložil fotografije, ki jasno kažejo, da so ga v preteklosti že uporabljali za reklamne zadeve (med drugim sta na njem visela reklamna izveska za Slovenijales in tuje podjetje oziroma izdelek Terital – Rhodiatoce). In na tej podlagi so konec maja letos dobili pozitivno soglasje zavoda.

Četudi ne neposredno, pa je ljubljanskim arhitektom Bricl dal vedeti, da je to vse, kar lahko pričakujejo do 22. decembra. Ukrepanja, torej odstranitve neprimernega reklamnega zaslona, kar so v svojem protestu zahtevali člani društva DAL, očitno ne bo.

Kot smo že pisali, se takšnemu Briclovemu odzivu niti ne gre čuditi. Povedal je namreč, da je celotna naložba – sanacija obeliska in nakup LED-zaslonov – stala 300.000 evrov in da pričakuje, da se jim bo povrnila v šestih letih.

Če bi se ji kljub vsem soglasjem in dovoljenjem odpovedal, pa bi namesto načrtovanih prihodkov in dobička ustvaril le izgubo.