Tiskane izdaje
Zasebna partnerja sta v prvi fazi poskrbela za postavitev 80 dostopovnih točk, ki zagotavljajo signal v središču Ljubljane – od starega mestnega jedra pod Gradom do Križank in Gradišča ob Aškerčevi cesti na jugu, Tivolske ceste na zahodu, Ajdovščine in železniške postaje na severu ter na vzhodu po Resljevi cesti do Zmajskega mostu in Krekovega trga.
Meščani in obiskovalci lahko neomejeno dostopajo do javnih spletnih mest MOL in partnerjev v projektu, poleg tega bodo imeli 60 minut na dan brezplačen dostop do vseh drugih spletnih mest. Hitrost prenosa podatkov bo pri brezplačnem dostopu omejena na 512 kb/s.
Telekom bo omogočal tudi plačljivi dostop, pri katerem hitrost prenosa podatkov ne bo omejena. Za 24 ur bo treba odšteti 3,9 evra, za sedem dni 9,9, za 30 dni pa 29,9 evra. Plačilo bo mogoče z moneto in kreditnimi karticami. V Telekomu so napovedali, da bodo po 30. aprilu WiFree Ljubljana vključili tudi v svoje paketne ponudbe. Posebno ponudbo so pripravili še za turiste, ki bodo z nakupom turistične kartice dobili neomejen dostop do omrežja za čas veljavnosti kartice.
Druga faza jeseni, tretja prihodnje leto
Omrežje se bo postopoma širilo do obvoznice, so včeraj napovedali na občini, in sicer do jeseni, ko naj bi bilo pokrito vse mesto znotraj avtocestnega obroča (razen nekaj gozdnatih in drugih za dostopanje manj primernih površin). Do jeseni 2014 pa naj bi omrežili še strnjena naselja zunaj avtocestnega obroča. »Skupno bo pod brezžičnim internetnim oblakom od 80 do 90 odstotkov vseh mestnih površin,« je napovedal Vasja Butina, vodja projekta na MOL, ki je idejo o njem predstavil že leta 2008.
Butina je včerajšnji dan označil za »pomemben dan za Ljubljano«. Opozoril je, da brezžično omrežje wi-fi ne bo tekmovalo z obstoječim omrežjem mobilne telefonije, prav tako ne s fiksnim omrežjem, temveč se bodo ta omrežja dopolnjevala.
Predstavnika partnerjev v projektu, Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma Slovenije, in Klemen Štular, direktor družbe NIL, pa sta izjavila, da je projekt »velik izziv in pomembna referenca«, poudarila sta tudi njegovo tehnično zahtevnost.
Brez aneksa ni šlo
Prva faza omrežja bi sicer po napovedih ob sklenitvi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu morala zaživeti že lansko jesen, a so takrat projekt začasno ustavili, saj sta zasebna partnerja predlagala podpis aneksa. Ta je projekt nekoliko upočasnil oziroma rok za izvedbo vsake od faz podaljšal za štiri mesece.
V aneksu so tudi natančno določili število dostopovnih točk – zasebni partner jih bo moral namestiti 1430. Prej to število ni bilo določeno, so pojasnili na MOL, opredeljena je bila le pokritost s signalom – za to se šteje, če je oddaljenost do najbližje dostopovne točke manj kot dvesto metrov zračne razdalje. Je pa dejstvo, da so ob začetku projekta na MOL napovedovali petsto dostopovnih točk že v prvi fazi projekta.
Župan Zoran Janković je posebej opozoril na določilo aneksa, po katerem izvajalec zagotavlja, da so njegove storitve, ki so predmet pogodbe, boljše in cenejše od istovrstnih storitev drugih ponudnikov na trgu. Telekom bo namreč zagotavljal tudi vse telekomunikacijske storitve za občinske službe in ustanove, katerih ustanoviteljica je občina (vrtce, šole, javne zavode ...). Teh je nad sto in zaposlujejo več kot 10 tisoč ljudi. »Gre za delovanje vseh organizacij MOL v enotnem mestnem poslovnem omrežju, popularno temu rečemo oblaku,« je dejal Butina.
Z aneksom so spremenili tudi količino in cene naročniških razmerij stacionarne IP telefonije, mobilne telefonije in storitev v podatkovnem centru. Cene so se menda znižale, vendar tega nismo mogli preveriti, saj nam na občini niso hoteli pokazati prvotne ponudbe, ki jo je z aneksom nadomestila nova, pri zadnji pa so prekrili podatke o številu naročniških razmerij, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost.
Tudi Skobe številk ni hotel razkriti. »Projekt je relativno investicijsko zahteven,« je odgovoril na vprašanje o finančnih plateh partnerstva. Dejal je, da investicija presega deset milijonov evrov in da bi se po njegovi oceni lahko povrnila v sedmih letih. Pogodba je sicer sklenjena za deset let.
