Tiskane izdaje
Ljubljana – Državni prostorski načrt (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec naj bi vlada sprejela julija prihodnje leto, ukrepe, vredne 35 milijonov evrov, pa bi izvajali v obdobju od leta 2014 do 2020.
To je glavno sporočilo Barbare Bukovac, predstavnice direktorata za prostor pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MIP), z nedavne javne seznanitve s spremenjenimi rešitvami omenjenega DPN, ki sta potekali v obeh občinah. Poleg tega so navzoči lahko slišali, da pričakujejo, da bo pri financiranju sodelovala tudi EU. Iz svojih kohezijskih skladov naj bi prispevala kar 85 odstotkov vrednosti projekta, preostanek pa država.
Na vprašanje, kako naj bi zadeva potekala v praksi, so pripravljavci gradiva in MIP dejali, da bodo dela izvajali po etapah, pri čemer bodo imeli prednost ukrepi na Malem grabnu. A šele po tem, ko bodo odkupili vsa potrebna oziroma manjkajoča zemljišča. Koliko jih je, niso vedeli povedati, saj DPN mora biti najprej potrjen in postati pravnomočno veljaven.
Zadrževalnik Razori prestavljen
Na predstavitvi dopolnjenega in spremenjenega osnutka DPN, ki se ga je v Ljubljani udeležilo le približno 20 poslušalcev, smo izvedeli, da so na podlagi pripomb in predlogov k osnutku načrta oktobra lani precej spremenili projektne rešitve. Večina sprememb je povezanih z ukrepi v občini Dobrova - Polhov Gradec (zadrževalnik Razori z Gradaščico, Horjulko in Ostrožnikom, območje Gradaščice in Prošce v Dolenji vasi in območje Božne in Male vode v Polhovem Gradcu), v Ljubljani pa so zaradi bazne postaje Telekoma le nekoliko spremenili traso visokovodnega dela profila na Malem grabnu.
Tako so na račun sprememb načrta z območja DPN izvzeli 26 parcel v katastrskem območju Dobrova, na novo pa vanj vključili po 22 parcel v k. o. Dobrova in Babna gora, po dve v k. o. Polhov Gradec in Setnik ter tri v k. o. Podsmreka (skupaj 51).
Zagotovo najpomembnejši je spremenjen potek nasipa suhega zadrževalnika Razori. Njegova trasa je spremenjena na severovzhodnem delu. Na odseku, kjer je trasa v javno predstavljeni različici potekala neposredno ob cesti Dobrova–Šujica, je zdaj odmaknjena od nje. Tako ostane več kmetijskega prostora, ki poplavno ni več ogrožen. Z upoštevanjem načrtovane širitve Dobrove so nasip odmaknili proti strugi Gradaščice – ta se konča na cesti Dobrova–Stranska vas. Dolžina nasipa bi bila 1500 metrov do ceste Dobrova–Stranska vas, dodatni nasip severno od ceste pa bi bil dolg 200 metrov. V celoti bi imel kar 81.000 kubičnih metrov prostornine.
Dodatni 675 metrov dolgi visokovodni nasip med regionalno cesto oziroma Dobravo in Horjulko, ki je bil obdelan v štirih različicah, je po novem prilagojen željam občine po širitvi naselja Dobrava. Na zgornjem delu območja od regionalne ceste proti Horjulu bi potekal vzporedno s plinovodom, nato pa prešel na severno stran opuščene struge Horjulke in se na zahodnem robu Dobrave priključil na že nasipan teren. Na spodnjem delu bi potekal vzporedno z regionalno cesto Šujica–Razori do načrtovanega inundacijskega prepusta pod njo.
Poleg tega bi v Stranski vasi uredili potok Ostrožnik in nadomestili sedanji most, v Dolenji vasi dvignili in podaljšali nasip, spremenili prvotno traso ob Božni, naselje Kozarje pa v sotočju Horjulke in Gradaščice zaščitili s 600 metrov dolgim suhovodnim nasipom.
Kdaj bi lahko začeli izvajati prve protipoplavne ukrepe, ni upal napovedati nihče od navzočih, je pa Miran Gajšek, načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora, dejal, da je MOL s kmetijskim ministrom Francem Bogovičem o tej temi imela že več pogovorov. MOL si po njegovem želi, da bi protipoplavne ukrepe po devetih letih od začetka priprav DPN končno začeli izvajati. Opozoril je še, da se izteka obdobje, ko bi lahko črpali evropski denar za tovrstne projekte (gre za obdobje 2007–2013).
Zadrževalnik Brdnikova: denarja za zemljišča še ni
Po več letih priprave dokumenta so mestni svetniki na zadnji seji končno potrdili občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje zadrževalnika Brdnikova na Vrhovcih. Alenka Pavlin iz oddelka za urejanje prostora je pojasnila, da so akt pripravljali od leta 1999, saj gre za »izjemno občutljiv prostor ob vznožju Šišenskega hriba«, ki je delno tudi v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Poleg glavnega zadrževalnika med Potjo za Brdom in Brdnikovo ulico načrt umešča tudi dva manjša zadrževalnika (ob Poti za Brdom in Tehnološkem parku) in predvideva nadvišanje, zavarovanje ter druge ureditve brežin Glinščice in pritokov, rekonstrukcijo Brdnikove ulice in Poti za Brdom, ureditev parkirišča, rekonstrukcijo brvi v Jamnikarjevi ulici ter gradnjo nove brvi v Kokaljevi ulici.
Zadrževalnik na Brdnikovi in drugi z OPPN predvideni protipoplavni ukrepi bodo reševali problem poplavljanja že urbaniziranih površin dolvodno od Brdnikove ceste, kjer je v poplavnem območju 370 objektov, pravijo na oddelku za urejanje prostora. To so objekti Biotehnične fakultete na levem in desnem bregu Glinščice na Jamnikarjevi cesti oziroma Večni poti ter več stanovanjskih hiš na Viču in v Rožni dolini. Na MOL sicer poudarjajo, da je za poplavno varnost JZ dela Ljubljane bistvena izvedba DPN. Novi OPPN določa tudi odškodnine za lastnike zemljišč na obravnavanem območju. Do njih bodo upravičeni med gradnjo ter ko bo zadrževalnik deloval in bodo njihova zemljišča poplavljena.
In kdaj se bo gradnja zadrževalnika začela? Z oddelka za ravnanje z nepremičninami so sporočili, da občina še ni pridobila vseh potrebnih zemljišč za izvedbo projekta. »Ker je bil OPPN sprejet šele pred kratkim, v proračunu za leto 2012 za ta projekt še ni predvidenih sredstev za pridobivanje zemljišč,« pravijo. Več kot 70 zemljišč, ki jih mora občina kupiti za zadrževalnik, sicer že najdemo v letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja MOL, ki je sestavni del proračuna. Z občine so sporočili, da bodo denar najverjetneje zagotovili v proračunu za prihodnje leto.
