MOL bo začela odvažati tudi gradbene odpadke

Glede na količino nezakonito odloženih odpadkov se zdi 300 tisočakov za dve leti dela precej simbolična razpisna vsota.

Objavljeno
08. april 2013 18.38
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – MOL je nedavno objavila razpis, s katerim išče izvajalca za odstranjevanje površinskih nezakonito odloženih gradbenih odpadkov z občinske zemlje v tem in prihodnjem letu. Za ta namen bo v letošnjem in prihodnjem letu zagotovila 300 tisočakov.

Javno odpiranje ponudb bo 14. maja, okvirni sporazum in pogodba z izbranim izvajalcem pa naj bi bila sklenjena najkasneje v dveh mesecih (če ne bo kdo od zavrnjenih ponudnikov zahteval revizije javnega naročila). To pomeni, da bi lahko kupe nezakonito odloženih gradbenih odpadkov začeli odstranjevati sredi poletja.

MOL bo izvajalca izbrala le izmed tistih, ki imajo dovoljenje za opravljanje tovrstne dejavnosti, kar pomeni, da mora biti prevoznik odpadkov pri agenciji za okolje vpisan v evidenco oseb, ki ravnajo z odpadki. Pri odlaganju odpadkov pa bo moral poskrbeti, da jih bo vozil na predelavo oziroma odložil na deponijo, katerih upravljavci imajo zakonsko predpisana dovoljenja (zlasti okoljevarstveno). Vsak od prijavljenih bo moral predložiti še dokazilo, da je v zadnjih treh letih izvedel vsaj eno storitev odvoza odpadkov.

Občina se bo pred morebitnimi slabo ali nepravočasno opravljenimi deli zavarovala tudi tako, da bo od izbranega izvajalca zahtevala, da ji v 15 dneh po sklenitvi okvirnega sporazuma kot pogoj za njegovo veljavnost izroči brezpogojno bančno garancijo, plačljivo na prvi poziv. Ta bo znašala 30.000 evrov oziroma deset odstotkov od največje vrednosti storitev, ki jih naročnik lahko odda po okvirnem sporazumu.

Gradbeni odpadki prevladujoči

Za takšen razpis se MOL ni odločila le zato, ker je nedovoljeno odlaganje vseh vrst odpadkov v naravo čedalje pogostejše, temveč so s popisi nelegalnih odlagališč odpadkov na območju MOL ugotovili, da je med odpadki največ gradbenih. Po posameznih območjih se ta odstotek giblje med 50 in 80 odstotki. V njihovi strukturi pa prevladujejo gradbeni odpadki, ki so jih tja pripeljali po rušenjih objektov, in odvečna zemljina iz izkopov.

Četudi gradbeni odpadki sami po sebi ne predstavljajo velikega tveganja za zdravje ljudi in okolje, to velja le, če ne vsebujejo nevarnih sestavin, kot so salonitne plošče, asfalt, steklena volna, katran za izolacijo in podobno. Velikokrat so pomešani z drugimi, tudi nevarnimi odpadki, to pa že predstavlja potencialno nevarnost za okolje in zdravje ljudi.

Kaplja v morju

Osnovni namen naloge je odstraniti gradbene odpadke, ki so nelegalno odloženi na zemljiščih Mestne občine Ljubljana (MOL). Glede na podatke iz poročila o stanju okolja v MOL iz leta 2010, ki temelji na popisih iz leta 2006, 2008 in 2009, bo opisana akcija precej simbolična.

MOL od leta 2006 namreč vzdržuje le bazo podatkov nelegalnih odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, pomembnih za mestno oskrbo s pitno vodo. Z njo je zajeto območje Ljubljanskega polja, Ljubljanskega barja in nekaj lokalnih vodnih virov, ne pa vsa občina. Kljub temu so podatki skrb zbujajoči, saj je na njih evidentiranih 1586 odlagališč (od tega kar dve tretjini z gradbenimi odpadki). Od tega jih je 1445 na Ljubljanskem polju, 104 na Iškem vršaju, okoli lokalnih vodnih virov pa 37. Raztezajo se na povprečni površini od 47 do 80 kvadratnih metrov, povprečna prostornina pa je razen na Iškem vršaju (tam je le 37,5 kubika) od 139 do 185 kubičnih metrov. Da je zadeva še bolj kritična, jih na Ljubljanskem polju 71 leži na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I), 722 pa na območju z drugim najstrožjim varstvenim režimom (VVO IIA).

Kje čistiti najprej?

Glede na velikost odlagališč se mora MOL odločiti, ali bo očistila ogromno mini odlagališč ali pa le nekaj velikih. Takih s prostornino odpadkov od enega do deset kubikov je 839, tistih s prostornino 1000 in več kubikov pa 37. Prvi v skupni prostornini 220.070 kubičnih metrov predstavljajo le 1,4-odstotni delež, drugi pa kar 71,7-odstotnega.

Ob tem je še pomembno, da je manjši del odpadkov na zemljiščih v zasebni lasti, večina odlagališč pa na tistih iz kategorije javno dobro oziroma na parcelah v lasti pravnih oseb. Na občinskih zemljiščih je 15,2 odstotka nelegalnih odlagališč odpadkov (24,3 odstotka vseh površin nedovoljenih odlagališč).

Analiza odvzetih vzorcev odpadkov kaže, da nevarnih snovi sicer ni veliko (med vsemi odpadki je nekaj več kot 13 % nevarnih), kljub temu pa lahko ogrožajo podzemno vodo, predvsem z organskimi snovmi. Polno aktivnih pa je več kot tretjina odlagališč.

Krajinski park poln odpadkov

V Krajinskem parku Ljubljansko barje, ki v 19-odstotnem deležu pripada tudi MOL, so leta 2008 izvedli popis nezakonitih odlagališč odpadkov. Od 466 jih je kar 128 na zemljiščih v lasti MOL (imajo pa skupno prostornino 44.718 kubičnih metrov). Na njih prevladujejo gradbeni odpadki.

Leto kasneje so na 10 izbranih območjih evidentirali 282 odlagališč. Izstopalo je območje Rakove jelše (na robu krajinskega parka), kjer je bilo kar za 10.000 kubičnih metrov odpadkov, kar je skoraj dve tretjini vseh popisanih. Poleg tega je bilo med njimi kar 3127 kubičnih metrov azbestnih.

Stanje na Črnučah

Kot smo se lahko prepričali na primeru nekdanjih črnuških vrtičkov, akcije odstranjevanja gradbenih odpadkov, kot v zdajšnjem primeru občinskega javnega razpisa, ne bodo imele pravega učinka, če jim ne bodo sledile akcije drugih lastnikov, še zlasti države. Ob včerajšnjem ogledu nekdanjega ogromnega vrtičkarskega naselja smo na občinski zemlji videli le nekaj neodstranjenih barak, ograj in betonskih podstavkov, na državni in zasebni pa še ogromno, saj je državni inšpekciji zmanjkalo denarja za prisilno rušenje vrtičkarskih ut in odvoz gradbenih odpadkov. Teh je na desetine ton tako na opuščenih vrtičkih kot tudi na brežinah Save.