Na obzorju nova tožba zaradi zapornic v BS3

Zapornice so po letu dni odstranili, še leto dni pa se stanovalci ne morejo dogovoriti o režimu vstopa z vozilom v naselje.

Objavljeno
07. avgust 2013 12.28
Zapornice v BS3 Ljubljana 6. avgust 2013
Samo Petančič, Delo.si
Samo Petančič, Delo.si

Ljubljana – Zapornice na parkiriščih v naselju BS3 že več kot leto ne delujejo, saj jih je občina po razsodbi okrajnega sodišča julija lani odstranila. Stanovalci so menda v projekt doslej vložili več kot 200.000 evrov, kot kaže, pa občina dokončnih odgovorov glede zapornic nima.

Čeprav je dostop z avtomobilom v BS3 že leto dni neoviran, so stanovalci prepričani, da zgodbe še ni konec. Predvsem jih zanima, kaj bo z denarjem, ki so ga morali odšteti za delovanje zapornic. Na MOL smo zato naslovili več vprašanj.

Zanimalo nas je, zakaj občina pred postavitvijo zapornic ni odkupila manjkajočih zemljišč, kolikšni so bili do zdaj stroški vseh posegov, kaj pravijo na to, da je projekt spodletel, in kako je danes z lastništvom zapornic. Prav tako smo hoteli zvedeti, ali bodo stanovalcem vrnili denar, ki so ga plačali za kartice za dostop, in ali je občina res najela odvetnike, da so tistim, ki so plačilo zavračali, grozili z izterjavo, kot navajajo nekateri od njih.

Glavni spor okoli delovanja kartic

Sporočili so, da nam odgovorov ne morejo podati, pač pa na vprašanja o tej problematiki odgovarja nedavna izjava župana Zorana Jankovića na tiskovni konferenci. Tam je dejal, da je »MOL dala soglasje za zapornice enako, kot so to naredili v Trnovskem pristanu«.

Poudaril je, da so pripravljeni biti servis, vendar v svoji režiji ne bodo več postavljali zapornic. Po njegovem mnenju se morajo dogovoriti predvsem stanovalci, saj je glavni spor, kot razume on, v tem, kako naj kartice delujejo.

Strošek vodenja zapornic je zelo majhen, Janković je ocenil, da manj kot 25 evrov na stanovalca letno, ključno pa je, ali naj ima vsaka kartica vhod in obvezen izhod, ali naj bo dovoljeno, da se vstopi celo dvajsetkrat.

Občina vztrajala, da je lastništvo razdrobljeno

Po županovih besedah se je eden od stanovalcev, s katerim so imeli težave, začel pritoževati po tistem, ko so mu kartico blokirali, ker je imel isti dan dvajset vhodov in nobenega izhoda. Tako namreč namena kartic ni mogoče doseči – ljudje oddajo stanovanje štirim, petim študentom, potem pa vsi vstopajo z eno kartico.

Dogovoriti se morajo, ali za BS3 zadostuje 3000 izdanih dovolilnic, pravi Janković. »Stanovalci naj se dogovorijo, mi bomo pa servis, ne glede na to, kaj se bodo dogovorili.«

Angažirani prebivalci BS3 takih odgovorov ne sprejemajo. Poudarjajo, da je LPT ravnal protipravno, hkrati opozarjajo, da se občina financira iz davkov istih ljudi, ki so jim zapornice nato zaračunali.

Zemljišč, po katerih tečejo ulice, občina ni razlastninila, ampak se je po navedbah stanovalcev kar razglasila za edinega izvajalca del na parcelah, ki sploh niso njene. Pri tem omenjajo zlasti Reboljevo in Maroltovo ulico. Ulic, ki jih je kupila, na primer Puhovo, pa ni vpisala v zemljiško knjigo kot javno dobro.

Stanovalci ne razumejo delovanja občine, da noče upravljati ulic, kot določa zakonodaja, zato pripravljajo novo tožbo. O tem, da postavitev cestnoprometne opreme, kamor sodijo tudi zapornice, spada k upravljanju ulic, ki ga že plačujejo, ne dvomijo.

Od zapleta do gordijskega vozla

Z zapornicami se je prvič zapletlo že leta 2010, ko je MOL napovedala, da jih bo postavila. Nekateri stanovalci so poseg prijavili na inšpektorat za okolje in prostor, ker se niso strinjali s plačilom sto evrov za kartico, ki bi omogočala dostop v zaprto območje, prav tako se jim je zdelo sporno, da občina za postavitev zapornic ni pridobila soglasja vseh stanovalcev.

Na občini so vztrajali, da je lastništvo v BS3 preveč razdrobljeno, preveč je najemnikov in podnajemnikov, da bi soglasje pridobili od vseh, ter zatrjevali, da bo postavitev zapornic vključevala še sanacijo cest, postavitev novih količkov in podobno.

Zapornico polomili, kartice dobili tudi nepooblaščeni

Nezadovoljstvo je preraslo celo v grožnje članom koordinacijskega odbora, ki se je v imenu stanovalcev strinjal s postavitvijo zapornic, in takratni načelnici oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Ireni Razpotnik. Najmanj eno zapornico so nezadovoljneži tudi polomili.

Leto dni po uvedbi zapornic in kartic se je zloraba teh tako razmahnila, da so na občini začeli iskati druge rešitve, lani poleti pa jih odstranili. Kot so pojasnili, so jih začasno odstranili zaradi razsodbe okrajnega sodišča, ki je pritrdilo stanovalcema BS3 v tožbi proti LPT, a se je MOL na razsodbo pritožila.