Nastajanje elektronskega arhiva o ulicah

Spletna aplikacija Ulice v MOL: Podatki na mobilnikih, elektronskih stebričkih in tablah na infotočkah.

Objavljeno
17. julij 2013 16.30
mpi_starost
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Prebivalce že od nekdaj zanima, zakaj ulice, naselja, trgi ali parki nosijo določeno ime, po kom se imenujejo, od kdaj, ali so bili preimenovani in podobno. Za iskanje odgovorov na ta vprašanja je od sredine junija na voljo posebna spletna aplikacija.

Aplikacija naj bi postala trajen elektronski arhiv s pomembnimi podatki o ljubljanskih naseljih, ulicah, trgih in parkih. Na spletni naslov https://srv3dgis.ljubljana.si/vm-srv!0/LjubljanskeUlice/UliceObcani.aspx lahko uporabniki v šestmesečnem poskusnem obdobju sporočijo svoje poglede in pripombe. V tem času bo strokovna služba dopolnila podatkovno zbirko veljavnih imen in potekov ulic v 38 naseljih in 17 četrtnih skupnostih in za zdaj še skromno različico spletnega zemljevida ulic. Osnovni obrazec za pobude je sicer že dve leti dosegljiv na občinskem spletnem naslovu, pri mestnem svetu, kjer ima svoj spletni naslov tudi njegovo začasno delovno telo komisija za poimenovanje naselij in ulic, ki jo vodi Milena Mileva Blažić.

Dodatne table prevelik strošek

Spletna aplikacija je bila v začetni fazi zasnovana že v mandatnem obdobju te komisije od leta 2006 do 2010. Najprej so sicer razmišljali, da bi označili posamezno ulico, trg ali park z dodatno tablo, na kateri bi bilo s kratko oznako pojasnjeno, po kom nosi ime, s čimer bi izpolnili dolgoletno željo po razkrivanju zgodovine mesta vsem stanovalcem in obiskovalcem Ljubljane. Vendar so nato to zamisel opustili, kajti izkazalo se je, da bi postavitev in vzdrževanje takih tabel pomenila prevelik strošek.

Zato so se odločili za drugačno predstavitev, s spletno aplikacijo Ulice v Mestni občini Ljubljana, na kateri lahko vsi uporabniki dostopajo do razpoložljivih podatkov o ulicah v vseh 38 naseljih. Ta sodobni komunikacijski način s podatki o poimenovanju ulic, trgov in parkov bo na voljo tudi obiskovalcem mesta po mobilni telefoniji in prek elektronskih stebričkov ter tabel, nameščenih na turističnih informativnih točkah v mestu.

Upajo, da bo to spodbudilo tudi druge »pristojne subjekte«, da podatke o ulicah lahko predstavijo drugače. Na vprašanje, kdaj bodo nameščeni elektronski stebrički in table ter koliko bo stala njihova postavitev, pa nam z občine niso odgovorili.

Nadgradnja o zgodovini tudi s pomočjo meščanov

Osnovno podatkovno bazo ulic v občini je mogoče nadgraditi še z drugimi podatki o zgodovini mesta, znanih osebnostih s področij kulture, slikarstva, arheologije in podobno. Prav tako je mogoče vpeljati neposredno sodelovanje z občani pri zbiranju najstarejših fotografij njihovih ulic, iskanju najstarejše ohranjene hišne tablice ter drugih zanimivosti, ki jih hranijo občani in javnosti še niso znani.

V občini trenutno 1623 imen ulic

Ljubljanska mestna občina se razprostira na površini 275 kvadratnih kilometrov, v 38 naseljih in 17 četrtnih skupnostih pa je trenutno 1623 uveljavljenih imen ulic. Zaradi nepopolnih in na različnih koncih raztresenih podatkov je težko pripraviti zgodovinsko natančen pregled vseh uličnih imen, kdaj so se pojavila in kako so se spreminjala; čeprav je imelo prvotno naselje mesta Ljubljana do konca 18. stoletja, ko je bilo odstranjeno mestno obzidje, le malo ulic. Leta 1980 je mestna geodetska uprava skupščine mesta Ljubljane izdala in založila publikacijo Ljubljanske ulice, v kateri so seznami s kratkimi opisi njihovih poimenovanj v takratnih petih občinah (Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik). V publikaciji je bilo opisanih 1225 ulic, ki so bile poimenovane od leta 1876. Leta 1989 pa je izšla knjiga Zgodovina ljubljanskih uličnih imen zgodovinarja in arhivarja Vlada Valenčiča, ki je postavil temelje zgodovinske podatkovne zbirke ulic v Ljubljani. Komisija za poimenovanje naselij in ulic v Ljubljani je bila prvič ustanovljena že januarja 1889, vodil jo je Ivan Hribar, še preden je postal ljubljanski župan.