Oskrbovana stanovanja so draga in nedosegljiva

Ljubljana – Starejši se trenutno najbolj spopadajo s finančnimi težavami, saj vedno težje plačujejo vzdrževalne in sprotne stroške za hišo ali stanovanje. Zato iščejo druge rešitve in oblike bivanja. Pogosto sami ali njihovi svojci ne zmorejo plačevati doma za ostarele.

Tako ugotavljajo v Svetovalnici za izboljšanje bivanja starejših, ki slabi dve leti deluje v Šiški, v prostorih zveze društev upokojencev (ZDUS) v Kebetovi ulici, predstavila pa se je tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje ta teden v Cankarjevem domu. Starejši velikokrat potožijo še zaradi težav pri oskrbi na domu, saj pogosto potrebujejo daljšo, tudi večtedensko 24-urno pomoč, ki je javni zavodi ne morejo zagotoviti. Pomagajo si z zasebnimi podjetji, ki so veliko dražja, ali pa z delom na črno, ki je v škodo državne blagajne.

Neurejen status neformalnih oskrbovalcev

Zato bi bilo treba urediti status neformalnih oskrbovalcev, jih tudi finančno podpreti in olajšati administrativni postopek pri pridobivanju tega statusa ali pa statusa družinskega pomočnika.

V svetovalnici, ki je del mednarodnega projekta HELPS, namenjenega bivanju starejših v srednjeevropskih mestih – slovenski projektni partner je ZDUS, pridruženi partner pa ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – so lani z nasveti pomagali 218 uporabnikom, letos po dosedanjem dobrem obisku pričakujejo, da jih bo še več. Večina jih je iz Ljubljane, kar nekaj pa tudi iz drugih slovenskih krajev. Nanje so se obrnili tudi posamezniki slovenskega rodu iz Nemčije, Velike Britanije in ZDA, ki se želijo na stara leta vrniti v domovino, prav tako starejši tuji državljani, ki so se preselili v Slovenijo z željo v lepi in varni deželi uživati pozna leta in potrebujejo informacije o bivanjskih možnostih in ponudbi za starejše.

Koordinatorka Alenka Ogrin, Pavel Koltaj in Anja Šonc iz ekipe projekta HELPS pravijo, da se starejši, ki v svetovalnico pridejo osebno, pokličejo po telefonu ali se nanje obrnejo po elektronski pošti, najpogosteje zanimajo za sobivanje oziroma alternativne možnosti bivanja v starosti, sledijo arhitekturne zadeve, kot so prenove in adaptacije, nato oskrbovana in najemna stanovanja, prosta mesta v domovih ter oskrba na domu. Prav tako sprašujejo o pravnih zadevah, povezanih z dedovanjem in nepremičninami, menjavi stanovanj, teleoskrbi in rentnem odkupu.

Menjava bivališča

Veliko starejših išče tudi pomoč pri menjavi bivališča. Običajno bi se radi preselili v primernejše, najraje oskrbovano stanovanje, svojo nepremičnino pa bi zamenjali, prodali ali ponudili v rentni odkup. V svetovalnici ugotavljajo, da je neprofitnih najemnih oskrbovanih stanovanj premalo, v prestolnici jih ponuja samo mestni javni stanovanjski sklad. Zato večini interesentov preostane samo tržna ponudba oskrbovanih stanovanj, ki jih prodajajo zasebna podjetja. V Ljubljani so trenutno takšna stanovanja na voljo v Črnučah, na Viču, v Murglah, Šiški in Trnovem. Praviloma so draga in zato za mnoge nedosegljiva.

Država in občine bi lahko veliko storile z večjo ponudbo najemnih neprofitnih stanovanj ter zagotavljanjem birokratsko in ekonomsko ugodne menjave nepremičnin med zasebniki, vendar za zdaj na tem področju ni večjih premikov, pravijo v ekipi projekta HELPS.

Majhni posegi za velike učinke

Ker se zaradi teh težav starejši veliko zanimajo za prilagoditve domačega okolja, so v svetovalnici nadgradili in ponovno natisnili pred letom dni izdano brošuro o prilagoditvah bivalnega okolja in uporabi pripomočkov za starejše. Tokrat so jo poimenovali Majhni posegi za velike učinke, v njej pa je veliko konkretnih in praktičnih nasvetov. Z njo bi radi starejše opozorili na dejstvo, da so manjše in pravočasne prilagoditve domačega okolja zelo smiselne, saj se tako izboljšata njihova varnost in udobje, dlje lahko ohranijo zdravje in samostojnost. Poleg tega so najpomembnejše prilagoditve razmeroma poceni, dovolj je že nekaj sto evrov. Brošura je brezplačno na voljo v svetovalnici, razposlali so jo po društvih upokojencev, v septembru pa so jo predstavili tudi po drugih slovenskih krajih. V svetovalnici poleg tega svetujejo ustrezne izvajalce za ta dela. Morda je prilagoditev stanovanja le začasna rešitev, zato je še bolj pomembno, da je premišljena in praktična.

Projekt HELPS, ki se financira iz srednjeevropskega programa regionalnega razvojnega sklada, se ob izteku leta končuje, že na začetku pa so ga zastavili tako, da se bodo nekatere projektne aktivnosti lahko nadaljevale tudi po koncu mednarodnega financiranja. Delovanje svetovalnice že od odprtja decembra 2012 sofinancira oddelek mestne občine za zdravje in socialno varstvo, pridobili so še druge nacionalne sofinancerje. Budno spremljajo lokalne, nacionalne in mednarodne razpise, ki bodo svetovalnici omogočili delovanje in razvoj dejavnosti tudi v prihodnje.