Pravijo, da so danes zlati časi Roga

Obletnica zasedbe nekdanje tovarne: Rogovci danes in jutri znova predstavljajo svojo dejavnost.

Objavljeno
26. marec 2015 17.30
Ljubljana 27.2.2012, tovarna Rog foto: Tomi Lombar
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Mojca Zabukovec, Ljubljana

Ljubljana – »Z neomajnim zadovoljstvom in rahlo osuplostjo nad minevanjem časa« Rogovci sporočajo, da avtonomni kompleks nekdanje tovarne na Trubarjevi vstopa v desetletje delovanja. Ker se v času splošnega družbenega opustošenja in ožanja prostora zavedajo pomembnosti tovrstnih avtonomnih prostorov, vabijo na današnji in jutrišnji dan odprtih vrat.

Da nič ne kaže, da bi na občini imeli načrt o reševanju zapuščene tovarne Rog, zato bodo tam sami izvajali kulturne, družbene in izobraževalne dogodke, so iz nekdanje tovarne koles sporočili pred skoraj natanko devetimi leti, ko so jo zasedli različni ustvarjalci. Čeprav se zdi, da prvi del izjave velja še danes, kar, kot pravijo Rogovci, tudi ni slabo, se je medtem v prostorih na Trubarjevi marsikaj spremenilo - na bolje. »Odnosi med različnimi skupinami, ki tu delujemo, so danes veliko boljši, kot so bili na začetku. V tem času smo se veliko naučili. Rekla bi celo, da so danes najboljši časi,« pravi Špela Pristavec, ki v Rogu ustvarja že osmo leto in skrbi za tamkajšnji koncertni program. S tem se strinja tudi Samo Bajec, ki je s kolegi pred sedmimi leti tam postavil prvi in do zdaj edini pokriti skejtpark v mestu. »Danes so zlati časi Roga,« je prepričan, čeprav priznava, da so težke razmere za delovanje; elektrike ni, pomagajo si z agregati, pred pol leta so sicer sami uredili kanalizacijo. »Res pa je, da kdor hoče delati in ustvarjati, ostane.«

Danes v Rogu tako deluje več kot petnajst različnih skupin, ki tam utrjujejo neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. V tamkajšnjem socialnem centru je nastala iniciativa izbrisanih, glas in obraz so dobili nevidni delavci sveta. Da gre za prostor, kjer se bijejo različne bitke za preživetje, je o Rogu nekje zapisala antropologinja Nina Vodopivec. Pavel Gantar pa je pred nekaj leti opozoril mestno oblast, da bi Rog brez samoorganizacije tamkajšnjih uporabnikov pospešeno propadal, zato bi jih morali ne samo tolerirati, ampak tudi pomagati pri reševanju njihovih težav.

Avtonomija in skupno

Dobrih deset let po tem, ko so na Trubarjevi cesti ustavili proizvodnjo koles, je leta 2002 objekt kupila občina, ko so v njem načrtovali stanovanjsko-poslovno dejavnost in kulturni program. Prostori so samevali in propadali vse do leta 2006, ko so jih zasedli umetniki, kreativci, plesalci, skejtarji in aktivisti ter začeli, kot pravijo, graditi prostor za raznolike vsebine in prakse. Zdaj vstopajo v deseto leto delovanja, ko še naprej, »bolj ali manj uspešno stremijo k principom avtonomije, horizontalnosti in skupnega«. Še naprej jim grozita izselitev in končanje dejavnosti. Z občino so se namreč neformalno dogovorili, da lahko prostore uporabljajo do začetka investicijskih del. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni znano. Na občini o časovnem načrtu tudi danes ne povejo nič. Kot pravijo le, so za projekt oživitve Roga pridobili gradbeno dovoljenje, zdaj pa iščejo možnosti za pridobitev evropskih sredstev, potem ko jim zasebnega partnerja ni uspelo najti.

»Center Rog bo v izvajanju javne službe presegal občinski pomen, deloval bo v skladu z javnim interesom države v razvoju ustvarjalnih industrij. Mladim generacijam ustvarjalcev bo zagotovil prostor in orodja za vstop na trg dela ter vzpostavljal povezave med ustvarjalci in gospodarstvom. Poleg tega bo del namenjen tudi knjižnici,« o projektu obnove sicer še pravijo na občinskem oddelku za kulturo.

Pod pretvezo javnosti

Da bi bilo v tem primeru zgolj dvajset odstotkov prostora namenjenega javnemu, opozorja Rogovka Špela Pristavec. Pravi tudi, da se ustvarjalci programa v Rogovi koncertni dvorani v »novem Rogu« ne vidijo, saj bi to pomenilo njegovo komercializacijo. Da verjetno hočejo na občini prostore nekdanje tovarne spremeniti v nekaj podobnega, kot sta center v Murglah ali Ledina, meni akademski kipar Tilen Mihelič Kurent, ki prav tako ustvarja v Rogovih prostorih. »Zdi se, da vse to delajo pod neko pretvezo javnosti, v resnici pa bi radi tu imeli parkirišče in dejavnosti, s katerimi bi služili,« pravi. »Če bi nekdo hotel plačevati najemnino za atelje, kakršni so tukaj, bi potreboval bogate starše. Mi pa imamo ta prostor ravno za to, ker je dostopen, hkrati sami določamo njegove vsebine in kdo je lahko tu in kdo ne.

To je sicer kdaj krivično, a ima vendarle vsak zdaj možnost pristopiti,« razlaga umetnik. Je pa pri tem, kot doda Pristavčeva, treba pokazati veliko angažmaja in volje za delo ter sprejeti odgovornost tudi za prostor in zanj skrbeti. »Včasih je bilo tu veliko 'padalcev', ki niso nič počeli. Zdaj je drugače, vsi prostori so zasedeni in aktivno delujejo.« Na vprašanje, kakšen bi bil Rog, če ga leta 2006 ne bi zasedli, pa pravi: »Verjetno bi se tu zadrževalo veliko narkomanov. Sicer pa, saj tako je bilo prej.« Tudi zaradi tega, kot dodaja Pristavčeva, še danes ne uživajo »najboljšega ugleda« v tamkajšnji četrtni skupnosti.

Blaž Kranjc, ki ustvarja Rogov program plesnega studia, pa pri tem opozori, da imajo navadno največ slabega o Rogu za povedati tisti, ki vanj sploh še niso vstopili. Tudi zato danes in jutri odpirajo vrata, ko bodo predstavili svoje dejavnosti. »Predsodki, pač,« še pravi Kranjc. »Toda tukajšnja realnost je popolnoma drugačna.«