Prenova Plečnikovega stadiona vse bolj oddaljena

Arso zavrnil izdajo okoljevarstvenega soglasja. Fondovci: Zelenica, ki si jo lasti občina, bo najbrž dosojena nam.

Objavljeno
03. december 2014 18.15
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Spor med stanovalci Fondovih blokov in družbo Bežigrajski športni park (BŠP) glede prenove Plečnikovega stadiona je po več mesecih zatišja spet aktualen. Agencija za okolje je namreč še enkrat izdala negativno okoljevarstveno soglasje za Pečečnikov načrt, občina pa je na ponedeljkovo sejo mestnega sveta kot dodatno točko uvrstila podaljšanje pogodbe za BŠP za eno leto.

Agencija za okolje je najnovejšo odločitev o okoljevarstvenem soglasju za gradnjo novih in prenovo starih objektov na območju Plečnikovega stadiona sprejela 27. novembra. Kot razlog za vnovično zavrnitev soglasja je navedla močno presežene vrednosti hrupa med gradnjo. Nameravani poseg po mnenju Arsa ni skladen z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Investitorju s poročilom o vplivih na okolje, ki ga je predložil v ponovljenem postopku, ni uspelo dokazati, da bodo emisije hrupa med gradnjo pod mejnimi vrednostmi. Presežene vrednosti pa bi prizadele območja oziroma naselja, ki sodijo v eno najvišjih varstvenih območij pred hrupom.

Fondovci pred zmago?

Peter Rondaij
, predstavnik stanovalcev Fondovih blokov, je za Delo povedal, da je že prevzel Arsovo negativno odločbo in da je je vesel, četudi se je bal, da bo drugačna od tiste, izdane 25. aprila lani. Sploh ker je to ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev upravnega postopka 30. junija letos odpravilo.

Sodeč po obrazložitvi nove negativne odločbe, pravi Rondaij, se je agencija zanjo odločila, ker investitorji niso predložili nobenih novih dejstev oziroma jim na mestni ravni za območje stadiona ni uspelo spremeniti stopnje hrupa iz druge v tretjo. Fondovci pa so že v preteklih postopkih opozarjali, da bi bil hrup med gradnjo podzemne garaže pod stadionom in zelenico na severnem delu nesprejemljiv po predpisih za stanovanjska naselja, poleg tega bi bili ob kopanju jame in temeljenju večetažne garaže ogroženi vsi tamkajšnji bloki. Bojijo se, da bi popokali, tako kot stari objekti pri gradnji soseske Tobačna.

Premika se tudi pri ugotavljanju lastništva nekaj več kot 8000 kvadratnih metrov velike parcele, ki jo imata za svojo tako občina (ta je tudi njen 28-odstotni vložek v družbi BŠP) kot lastniki Fondovih blokov. Po Rondaijevih besedah so v nepravdnem postopku za določitev pripadajočih zemljišč k Fondovim blokom dobili vabilo na narok 16. decembra. Četudi bodo predlagali preložitev zaradi obveznosti svoje odvetnice, pa so zvedeli, da je že pripravljeno izvedeniško mnenje, ki menda govori v prid temu, da bi lahko fondovci postali lastniki sporne zelenice, kjer imajo zdaj vrtičke.

Na vprašanje, ali so pripravljeni vstopiti v BŠP, če bi jim pravnomočno dodelili zemljišče, ki ga kot svoj vložek v družbo zdaj izkazuje občina, je Rondaij odvrnil, da podpirajo le prenovo stadiona kot spomenika in da ta znova oživi kot občinski športni objekt druge kategorije – torej za potrebe rekreativcev, šol in društev, nikakor pa ne Pečečnikovega veleprojekta z garažo pod »njihovimi« vrtički oziroma tremi poslovnimi stolpiči na njih.

Pismo svetnikom

Poslal nam je še osnutek pisma koordinacijskega odbora Fondovih blokov, ki ga bodo pred ponedeljkovo sejo dobili mestni svetniki. V njem opozarjajo, da v gradivu ni negativne odločbe Arsa, da bo zelenica najverjetneje pripadla fondovcem in da izvedensko mnenje sodišču ponuja več različic rešitev, katerim pa je skupno, da nobena ne omogoča pozidave vrtov, kot jo predvideva občinski podrobni prostorski načrt za Plečnikov stadion. Zato se jim zdi neskončno podaljševanje pogodbe za BŠP v nespremenjeni obliki le podaljševanje počasnega propadanja stadiona.

Poudarjajo še, da je župan v programu za šport in rekreacijo pred volitvami za leto 2015 obljubljal ureditev stadiona za večnamensko javno rabo prostora brez stolpnice in garaže, zdaj pa da je na to že pozabil.

Svetniki so sicer pred nekaj dnevi dobili dodatno gradivo za decembrsko sejo mestnega sveta, v katerem župan predlaga, naj svetniki še sedmo leto zapored podaljšajo družbeno pogodbo za podjetje Bežigrajski športni park.

In verjeti je, da jo bodo svetniki podaljšali še za eno leto, saj brez tega sklepa Zoran Janković na seji skupščine BŠP, predvideni za 22. december, preostalima družbenikoma (Jocu Pečečniku in Olimpijskemu komiteju Slovenije) ne bi mogel predlagati potrditve sklepa o podaljšanju pogodbe za BŠP do konca prihodnjega leta.

Četudi je po županu podaljšek »v interesu izvedbe projekta prenove Plečnikovega stadiona«, pa je vprašanje, ali je realna njegova trditev, da bo do decembra 2015 izvedeno vse potrebno za pridobitev manjkajočih soglasij in gradbenega dovoljenja oziroma da se bo to zgodilo »z veliko gotovostjo«.

Namigovanja

Za fondovce tudi ni naključje, da je skuščina BŠP 22. decembra. Po njihovem se Janković nadeja, da bo 16. decembra izvoljen za predsednika OKS in da bi tako na skupščini zastopal tako MOL kot OKS ter se po deležu že približal večinskemu lastniku Jocu Pečečniku. Meščanom pa dajejo vedeti, da jih lahko skrbi, kaj bo, ko se bo prijateljstvo med Pečečnikom in Jankovićem skrhalo. Prvi da namreč »vztrajno išče krivce za investicijsko polomijo za Bežigradom. Za milijonske vsote se namreč tožari s švicarsko družbo Botta Mangement, ki naj bi mu izdelala načrte za prvi projekt, prejšnji mesec pa je napovedal še odškodninsko tožbo proti Arsu. »Ko se bo na koncu po vseh verjetnosti izkazalo, da izvirni greh pri Pečečnikovemu stadionu tiči v tem, da mu je župan podtaknil tuje zemljišče, se lahko ponovi zadeva Tritonis, saj občina z vsakim podaljšanjem pogodbe Pečečniku daje možnost, da jo lahko toži zaradi odškodninske odgovornosti«.

Na koncu še dodajajo, da mora biti s projektom prenove Plečnikovega stadiona nekaj hudo narobe, če se tako podjeten župan, ki je bil sposoben v dveh letih brez denarja zgraditi nov stadion in novo športno dvorano, ter eden izmed najbogatejših in poslovno najiznajdljivejših Slovencev v skoraj osmih letih ne moreta dokopati niti do soglasij, potrebnih, da bi lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje. Pri tem pa hrup še zdaleč ni največja težava. Zanje je večkrat ponovljena županova napoved, da bodo v prihodnjem letu pridobljena vsa dovoljenja, le pesek v oči svetnikom, da bi spet odobrili podaljšanje pogodbe.

Opozicija že na preži

Ob že opisanih spornih in odprtih zadevah ne gre pozabiti, da je MOL še vedno vprašljiva kot »prava« družbenica. V opozicijski stranki SDS namreč opozarjajo, da gre lahko tudi za »fiktivno« družbenico. Še sploh, če bodo spor okoli lastništva »vrtičkarske« parcele dobili Fondovci. Ker je Ronadij povedal, da se bodo zanjo borili do konca, to pomeni, da se nam ne glede na sodbo po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine v nepravdnem postopku obeta dolgotrajni boj zanjo v pravdnem postopku. Ta pa lahko traja več let.

Tega se očitno zavedajo tudi na MOL, saj so v gradivu zapisali, da se zemljiškoknjižni postopek za določitev pripadajočega zemljišča k omenjenim blokom vleče že od leta 2009 in da je bil šele junija lani določen izvedenec geodetske stroke, ki naj bi sodišču predložil izvedeniško mnenje. Ker ga za zdaj še niso videli, je po mnenju MOL težko pričakovati, da bi bilo gradbeno dovoljenje za komunalno opremljanje zemljišča lahko izdano še letos. Tega pa, dokler postopek za določitev pripadajočega zemljišča ne bo končan, Upravna enota Ljubljana ne bo izdala, četudi je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja oddana že 19. decembra 2012.

Maja Štefula iz BŠP nove negativne odločbe agencije za okolje ni bila vesela. Ni pa hotela napovedovati, ali se bodo nanjo pritožili. Več konkretnih odgovorov bo znanih po 22. decembru, ko bo skupščina z udeležbo vseh treh družbenikov podjetja BŠP.

Povedala je le, da so pred kratkim sanirali glorieto in da zimsko zaščito izvajajo tudi pri glavnem vhodu ob Vodovodni cesti. Da bi izvedli obsežnejšo sanacijo spomeniško zaščitenih delov stadiona, pa bi potrebovali več denarja. Od norveškega sklada, na katerega so naslovili prošnjo za dva milijona evrov finančne pomoči, žal še niso dobili nobenega odgovora, četudi bi jim ta moral svojo odločitev sporočiti že do 1. junija letos.