Sanacija desnega brega Save izvedena le delno

Ljubljana – Lanskega novembra smo državo grajali, ker ni izvedla nujne sanacije desne brežine Save pri Šentjakobu in je dovolila, da je voda odnesla ogromno proda in kmetijske zemlje. Konec januarja je slika precej boljša, saj je na najbolj kritičnih delih Hidrotehnik s skalami že utrdil visoke nasipe.

Kot smo lahko videli na terenskem ogledu, je podjetje Hidrotehnik, ki ima državno koncesijo za vzdrževanje vodotokov širšega porečja Save, decembra in dobršen del januarja izvajalo obsežne sanacijske ukrepe, da bi prizadeto desno brežino zaščitili pred nadaljnjim erozijskim delovanje te reke. Pri tem so imeli srečo, saj je bila raven njene gladine ves čas precej nizka.

Uničujoča reka

Kot razberemo iz skupnega poročila Hidrotehnika in agencije za okolje (Arso), so bila obširna intervencijska dela pri sanaciji poškodbe pod avtocesto A1 (odsek Šentjakob) izvedena konec preteklega leta. Problem pa sega že v leto 2010, ko so Slovenijo prizadele hude poplave. Takrat je visoka in zelo deroča Sava pri Šentjakobu prvič zarezala v brežino in odnesla celo večtonske skale, ki so bile dodatno utrjene z zabitimi železnimi piloti. Ker takrat ni bilo denarja za takojšnjo sanacijo, nepridipravi pa so pokradli večino razkritih pilotov, je narasla reka imela prosto pot. S seboj je odnesla več kot 6000 kubikov proda ter zemlje z bližnje njive.

Hidrotehnik je po lanskih visokih vodah in odkritju poškodb na desnem bregu Save o tem nemudoma pisno obvestil vse pristojne ustanove, tudi Arso in Dars. Predlagal je, da je nujna takojšnja izvedba vsaj minimalnih zavarovalnih del, s katerimi bi omilili nadaljnje odnašanje brežine. Arso se je takoj odzval in v 24 urah odredil izvedbo manjšega odbijača, s katerim so omilili širjenje poškodb brežine gorvodno proti avtocesti A1.

Reka je poleg brežine odnesla tudi krilo drče ter poglobila območje med njo in na novo nastalo brežino. Tako stanje je ogrožalo stabilnost in obstoj drče. Zaradi lokalne poglobitve na desni brežini je bila matica toka preusmerjena iz sredine struge skrajno v desno, zaradi česar je bila erodirana brežina še bolj izpostavljena škodljivemu delovanju vode in nadaljnjemu širjenju poškodb. To bi lahko ogrožalo več objektov – na primer avtocestni most čez Savo, steber daljnovoda in stabilnost drče, ki zagotavlja niveleto vode gorvodno.

Doslej opravljeno delo

Z intervencijskimi posegi so do zdaj na območju poškodovane drče in desne brežine v skalomet vgradili več kot 9000 kubičnih metrov skal, enako količino zasipnega materiala za utrjevanje, zložili čez tisoč kubikov kamnite zložbe in vgradili več kot 70 jeklenih pilotov. Strošek vseh teh del je znašal 509.000 evrov brez davka na dodano vrednost, plačnik pa je bil Arso.

Z naštetimi deli so zaščitili prečni objekt – drčo in omilili širjenje poškodb desne brežine. Pri tem se zavedajo, da lahko morebitne nove visoke vode prelijejo varovalni nasip in ga poškodujejo od zadaj. Ta grožnja je sicer precej zmanjšana zaradi zgrajenega nasipa (kamnometa), ki povezuje konec varovalnega nasipa z obstoječo brežino in za katerim je nastalo precej veliko, a le kakšen meter globoko jezero.

Glede na razpoložljiv denar in potrebo po hitrem ukrepanju je bilo po mnenju Hidrotehnika in Arsa narejeno veliko. Strokovnost izvedene rešitve je, trdijo na agenciji, potrdila tudi revizija. V prihodnjih mesecih bodo predvidoma zasipali prostor izza zasipa. Zdajšnji bajer naj bi tako zasuli z odvečnim izkopnim materialom in rečnim sedimentom iz prodišč in prodnih pregrad. V območju dostopne rampe in varovalnega nasipa je predviden tudi iztok močno poškodovane meteorne kanalizacije iz avtoceste. Premostitev oziroma navezavo iztoka na predvideno ureditev pa bo treba prej uskladiti z Darsom kot upravljavcem avtoceste in omenjene kanalizacije.

Hidrotehnik bo sicer redno nadziral stanje in vzdrževal opozorilno signalizacijo ob robu strme brežine, ki morebitnim obiskovalcem prepoveduje, da se približajo zgornjemu robu.

Nadaljnji ukrepi

Na Arsu pa priznavajo, da celovit sanacijski program še ni pripravljen. Z intervencijskimi deli na območju drče namreč ni bila določena linija sanacijskih del, saj dokončna vrsta in obseg še nista projektno definirana. Hidrotehnik je predlagal, da se pred nadaljnjimi deli pripravi idejna zasnova celovite ureditve odtočnega režima od Šentjakoba do sotočja s Kamniško Bistrico in Ljubljanico. Na tem odseku ima Sava izrazito »nestabilno« korito. Niveleta dna se na pretežnem delu odseka vztrajno poglablja. Problematiko globinske in bočne erozije je treba proučiti za ves ta, približno 4500 metrov dolg odsek.

Območje sipin na sotočju z Ljubljanico se sicer vsa leta vztrajno povečuje, kar lahko negativno vpliva na pretočnost Ljubljanice. Hidrotehnik bo v prihodnjih mesecih sodeloval pri pripravi več različic za rešitev te težave, ki jih bo treba temeljito presoditi z vidika racionalnosti, naravovarstvenih pogojev, svoje mnenje pa bo dal tudi Dars. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Arso se bosta nato odločila o nadaljnjih ukrepih.